Plastična industrija z zavajajočimi argumenti nasprotuje ukinitvi »večnih kemikalij« v EU

Stéphane Horel (Le Monde), Daniel Värjö (Sveriges Radio), Eurydice Bersi (Reporters United), Jose Miguel Calatayud, Sarah Pilz; priredba Oštro



Po oceni novinarske preiskave Forever Lobbying Project, v kateri je sodelovalo 29 medijev iz 16 držav, bi sanacija onesnaženja zaradi nadaljnje neomejene uporabe kemikalij PFAS Evropo na leto stala več kot 100 milijard evrov. 

 

Foto: Stéphane Horel (Le Monde)

 

Vsaka kaplja krvi v vsakem živem bitju v 21. stoletju je onesnažena s kemikalijami PFAS, ki so bile nekoč del vodoodporne jakne, embalaže za hrano ali blazine na sedežni garnituri. Po mnenju strokovnjakov je kontaminacija s PFAS, ki traja že več kot sedemdeset let, povzročila najhujše onesnaženje v zgodovini človeštva. 

Več kot eno leto je 29 medijev iz 16 držav, tudi Oštro, preiskovalo lobistično in dezinformacijsko kampanjo pod vodstvom industrije PFAS in njenih zaveznikov, s katero ti želijo ublažiti predlog prepovedi kemikalij PFAS v EU.

PFAS so skupina več kot 10.000 človeško ustvarjenih kemikalij, ki jih zaradi njihove obstojnosti imenujemo tudi »večne kemikalije«. Pogosto se uporabljajo v potrošniških izdelkih ter industrijskih procesih in opremi, med drugim za izdelavo predmetov, odpornejših proti madežem, maščobi in vodi, kot so na primer teflon, nepremočljiva oblačila in izdelki za osebno nego. 

Ljudje smo jim izpostavljeni z vdihavanjem, zaužitjem ali absorpcijo skozi kožo, izpostavljenost pa lahko povzroči številne zdravstvene težave, med drugim rakava obolenja in neplodnost.

 

Tokratna novinarska preiskava Forever Lobbying Project je nadgradnja preiskave Forever Pollution Project iz leta 2023, v kateri so novinarji popisali 23.000 območij, onesnaženih s PFAS, in 21.500 verjetno onesnaženih območij v Evropi. 

V okviru preiskave so novinarji z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja, analizo dokumentov evropske agencije za kemikalije in dokumentov ameriške agencije za zaščito okolja zbrali več kot 14.000 neobjavljenih dokumentov o PFAS in s tem ustvarili največjo zbirko dokumentov o tej tematiki. 

Po ocenah strokovnjakov bi Evropa ob takojšnjem prenehanju uporabe PFAS morala v naslednjih 20 letih nameniti skupno 95 milijard evrov za sanacijo teh kemikalij. Ob predpostavki, da bo uporaba PFAS še naprej neregulirana, pa bi strošek sanacije znašal 100 milijard evrov na leto.

Več o novinarski preiskavi Forever Lobbying Project

Novinarska preiskava Forever Lobbying Project, ki jo je koordiniral francoski časnik Le Monde, je združila 46 novinarjev in 29 medijev iz 16 držav: RTBF (Belgija), Denik Referendum (Češka), Investigative Reporting Denmark (Danska), YLE (Finska), Le Monde in France Télévisions (Francija), MIT Technology Review Germany, NDR, WDR in Süddeutsche Zeitung (Nemčija), Reporters United (Grčija), L'Espresso, RADAR Magazine, Facta.eu, Il Bo Live in Lavialibera (Italija), Investico, De Groene Amsterdammer in Financieele Dagblad (Nizozemska), Klassekampen (Norveška), Oštro (Slovenija), DATADISTA in elDiario.es (Španija), Sveriges Radio in Dagens ETC (Švedska), SRF (Švica), The Black Sea (Turčija), Watershed Investigations in The Guardian (Velika Britanija), v partnerstvu z Arena for Journalism in Europe in ob sodelovanju organizacije Corporate Europe Observatory, ki preiskuje delovanje lobističnih združenj v EU.

Preiskava temelji na več kot 14.000 prej neobjavljenih dokumentih o »večnih kemikalijah« PFAS, pridobljenih s 184 zahtevami za dostop do informacij javnega značaja. Od teh jih je 66 pridobil Corporate Europe Observatory.

Ta preiskava je nadgradnja eksperimentalnega žanra »strokovno preverjenega« novinarstva, ki ga je 2023. zastavil Forever Pollution Project, ko je oblikoval skupino 16 mednarodnih znanstvenikov in odvetnikov.

Projekt so finančno podprli: The Pulitzer Center, The Broad Reach Foundation, Journalismfund Europe in IJ4EU.

Spletno mesto projekta: https://foreverpollution.eu

Februarja 2023 je pet evropskih držav na evropsko agencijo za kemikalije vložilo predlog za prepoved PFAS, kar bi bila najobsežnejša prepoved kemikalij v zgodovini. Prepoved bi veljala za vse kemikalije iz skupine PFAS, razen v primerih, ko za njihovo uporabo še ne obstajajo alternative.

V odzivu na predlog prepovedi so predstavniki industrije začeli lobistično kampanjo, s katero želijo evropske odločevalce prepričati, da okrnijo ali celo preprečijo prepoved teh kemikalij. 

Novinarji so v okviru novinarske preiskave Forever Lobbying Project analizirali skoraj 1200 lobističnih argumentov, ki so jih razdelili na tri kategorije: domnevno znanstvene, ekonomske in argumente, da alternative ne obstajajo.

Nobeden od sedmih prevladujočih domnevnih znanstvenih argumentov, ki so jih navajali lobisti, med drugim, da kemikalije PFAS niso strupene ter da lahko industrija sama upravlja z odpadki in izpusti, po ugotovitvah preiskave ni bil podprt z znanstvenimi dokazi. 

Lobisti so se pri argumentiranju sklicevali tudi na dva znanstvena članka, ki sta ju objavila avtorja, povezana z industrijo plastike. Oba sta v člankih trdila, da bi potencialna prepoved PFAS morala izvzeti fluoropolimere, kot je teflon, saj ti po klasifikaciji organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) sodijo med manj problematične polimere (orig. polymers of low concern). 

Toda taka klasifikacija ne obstaja, OECD pa ni opravil nobene ocene fluoropolimerov, so pojasnili v tej organizaciji. 

Argumente, da ni alternativ za uporabo PFAS, lobisti za preprečevanje regulacije teh kemikalij uporabljajo že več kot 20 let. Ko je evropska agencija za kemikalije marca 2023 odprla javno razpravo o predlogu prepovedi PFAS, so podjetja in poslovna združenja pozvali, naj agenciji posredujejo podrobne informacije za podkrepitev trditev, da te kemikalije nimajo alternativ.

Kot je poudaril Frauke Averbeck z nemškega zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu, so številna podjetja in poslovna združenja evropski agenciji predložili zgolj trditve brez ustreznih dokazov. Po mnenju Romaina Figuièreja, raziskovalca z oddelka za okoljsko znanost na univerzi v Stockholmu, nekatera podjetja denar raje kot za naložbe v alternative porabljajo za zaviranje regulacije PFAS. 

Primerjava trditev o pomanjkanju alternativ z bazo podatkov Alternative Assessment Database, ki so jo vzpostavili raziskovalci projekta ZeroPM, katerega namen je zaščita okolja in ljudi pred PFAS in drugimi odpornimi kemikalijami, je pokazala, da za skoraj dve tretjini navedenih aplikacij PFAS že obstaja ustrezna alternativa.

Industrija plastike, natančneje njeno poslovno združenje Plastics Europe, pa je med argumenti večkrat navedla katastrofalne posledice prepovedi PFAS za družbo. Kot so opozorili, bi prepoved povzročila izgubo delovnih mest, selitev podjetij iz EU ter zmanjšanje trgovanja z EU in njene konkurenčnosti.

 

Kot je poudaril Gary Fooks z univerze v Bristolu, raziskovalec škode, ki jo povzročajo korporacije, je kemična industrija s podobnimi argumenti nasprotovala tudi evropski uredbi o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij iz leta 2006. Takrat je poslovno združenje European Chemical Industry Council ocenilo, da bo regulacija povzročila od 20 do 30 milijard evrov ekonomske škode. Po poročilu evropske komisije o regulaciji, objavljenem leta 2018, je dejanska cena regulacije v 11 letih znesla 3 milijarde evrov.

Združenje Plastics Europe priznava, da nekatere njihove napovedi temeljijo na številnih domnevah in omejenih podatkih. Ko so se novinarji na združenje obrnili za bolj podrobne podatke, je to sporočilo, da so vsi podatki dostopni v dokumentih, ki jih je združenje posredovalo evropski agenciji za kemikalije.

Toda združenje v napovedih ni upoštevalo pozitivnih ekonomskih učinkov prepovedi PFAS, zaradi katere bi bili ljudje tem kemikalijam manj izpostavljeni, posledično pa bi se zmanjšalo število bolezni in smrtnih primerov. Po poročilu medvladne organizacije Nordic Council of Ministers iz leta 2019, v katerem so analizirali posledice uporabe PFAS za okolje in zdravje, evropski javni zdravstveni sistemi na leto porabijo od 52 do 84 milijard evrov za zdravljenje teh posledic.