Kristusovi legionarji so svoje bogastvo skrivali v novozelandskih skladih
Spencer Woodman (ICIJ); priredba Oštro
—
Pandorini dokumenti razkrivajo, da je rimskokatoliški red prek slamnatega podjetja investiral v najemniška stanovanja v ZDA, kjer so najemnike med pandemijo covida-19 prisilno izseljevali.
Foto: ICIJ
Ključne ugotovitve:
Dokumenti razkrivajo več skladov na Novi Zelandiji s skoraj 300 milijoni dolarjev premoženja, ki pripadajo Kristusovim legionarjem, rimskokatoliškemu redu, ki je bil vpleten v mednarodni pedofilski škandal.
Medtem ko je skrivnostni sklad v vse večjem obsegu investiral, so žrtve spolnih zlorab od Kristusovih legionarjev s tožbami in prek komisije, ki jo je ustanovil Vatikan, poskušale dobiti odškodnino.
Na vprašanja novinarjev ICIJ, ali so Kristusovi legionarji razkrili svoje sklade Vatikanu, so v redu dejali, da »mu cerkvene institucije niso dolžne posredovati podrobnih informacij o svojih internih finančnih odločitvah«.
Skladi so prek slamnatega podjetja veliko investirali v najemniške nepremičnine v ZDA, tudi stanovanjska naselja, iz katerih so najemnike prisilno izseljevali, čeprav so bile deložacije v obdobju koronavirusa začasno ustavljene.
Tovornjakar Carlos Lomena iz predmestja Miamija, ki je med pandemijo covida-19 izgubil zaposlitev, je januarja letos prosil sodnika, naj njegovemu najemodajalcu prepreči, da bi ga prisilno izselil.
V pismu floridskemu sodniku je poudaril, da so nedavno podaljšali moratorij na prisilne izselitve, ki je v času koronavirusa veljal po vsej državi, in ga zaradi zamujanja s plačilom najemnine prosil za podaljšanje roka plačila.
»Nimam kam iti,« je zapisal Lomena, »niti nimam denarja za selitev v drugo stanovanje.«
Lomenovega najemodajalca, holdinške družbe, ki sta jo ustanovili nepremičninski podjetji v Miamiju in Iowi, njegove prošnje niso ganile; morala je namreč ustreči svojim investitorjem.
Lomenova deložacija je trajala več tednov. V tem času je prek facebooka prodal skoraj vse pohištvo – da bi se, če bi bilo treba, lahko takoj izselil. »Prodal sem vse,« je dejal. »Živeti tam je bilo kot nočna mora.«
Sodišče je v začetku februarja pod pritiski holdinga odločilo, da Lomena ni izpolnil pravega obrazca za preprečitev deložacije. Čez nekaj dni, ko je bila epidemija na vrhuncu, je na vratih njegovega doma viselo obvestilo s poudarjenimi rdečimi črkami, da se mora izseliti v 24 urah, ali pa bo aretiran zaradi vdora v stanovanje.
Lomena ni bil edini tak primer. Najemniki po vsej državi so bili deležni grobih prijemov – tudi deložacij med pandemijo – naraščajočega števila podjetij, ki oddajajo stanovanja, za njimi pa stojijo bogati investitorji z vsega sveta.
»Za ta podjetja so plačila zamudnih stroškov in sodnih stroškov pomemben način povečevanja prihodkov,« je za ICIJ dejal Shamus Roller, izvršni direktor organizacije National Housing Law Project. »Gre za postopek, prek katerega najrevnejšim najemnikom vzamejo čim več denarja.«
Pandorini dokumenti razkrivajo, da so med investitorji nepremičninskih podjetij skladi Kristusovih legionarjev, premožnega rimskokatoliškega reda, ki je pred dvema desetletjema izgubil ugled zaradi mednarodnega pedofilskega škandala. Red je imel na stotine milijonov dolarjev premoženja.
Kot kažejo Pandorini dokumenti, so bili ti skladi skrivni partner v holdingu, lastniku stanovanjskega naselja, v katerem je živel Carlos Lomena. Vanj so leta 2015 vložili dva milijona dolarjev, še več milijonov pa tudi v druge skromne stanovanjske zgradbe v petih ameriških zveznih državah.
Potem ko je Vatikan leta 2010 objavil, da bo prevzel upravljanje problematičnega katoliškega reda, so visoki predstavniki Kristusovih legionarjev začeli skrivaj ustanavljati prvega od treh novozelandskih skladov, ki so pozneje dobili tudi švicarske bančne račune.
Dva od teh skladov sta po vsem svetu skrivaj nakazovala milijone dolarjev, med drugim več kot 14 milijonov za naložbe v stanovanjska naselja v ZDA, ki jih je kupovalo podjetje Pensam Capital. To je imelo v lasti tudi Lomenovo zgradbo.
Za ICIJ so v podjetju dejali, da nimajo podatkov, ki bi kazali, da so od rimskokatoliškega reda prejeli finančne vložke.
V obdobju, ko je bilo v teh dveh skladih skoraj 300 milijonov dolarjev, so žrtve spolnih zlorab prek komisije, ki jo je v ta namen ustanovil Vatikan, od Kristusovih legionarjev zahtevale odškodnino za povzročeno trpljenje.
Ko so novinarji ICIJ vprašali red Kristusovih legionarjev, ali so svoje sklade razkrili Vatikanu, so dejali, da mu »cerkvene institucije niso dolžne posredovati podrobnih informacij o svojih internih finančnih odločitvah«.
Potrdili so, da so ustanovili enega od treh novozelandskih skladov, zanikali pa so lastništvo drugih dveh, v katerih je bila večina premoženja.
Sklada so financirali potomci ugledne družine industrialcev v Mehiki, skupaj z Luisom Garzo Medino, enim glavnih voditeljev Kristusovih legionarjev v tej državi. Njegov predstavnik za odnose z javnostmi je novinarjem ICIJ dejal, da Garza Medina teh skladov ne nadzoruje.
Pandorini dokumenti razkrivajo povezave reda Kristusovih legionarjev z vsemi tremi skladi, ki imajo skupen naslov na Novi Zelandiji in iste skrbnike, upravljati pa jih je pomagal ponudnik podjetniških storitev Asiaciti Trust s sedežem v Singapurju.
Predstavnik Garze Medine za odnose z javnostmi je dejal, da so bili skrivni skladi izključno dobrodelni, namenjeni podpori starejšim duhovnikom in za druge katoliške namene, ter da so izvajali samo dobrodelne akcije.
V Pandorinih dokumentih je gora podatkov o številnih premožnih investitorjih, ki so prek podjetij v davčnih oazah pretakali denar v nepremičnine. To je rastoči razred mednarodnih vlagateljev v nepremičninska podjetja, pri tem pa pogosto uporabljajo grobe prijeme za povečanje donosa od stanovanj, v katerih bivajo najemniki z nizkimi in srednje visokimi prihodki.
Več sedanjih in nekdanjih najemnikov v Pensamovih zgradbah je za ICIJ opisalo svoje težave. Poročali so o poplavah, plesni, pokvarjenih napravah in nevarnih dvigalih. Pensam redno sodeluje s podjetjem BH Management Services iz Iowe, ki skrbi za upravljanje njihovih zgradb.
Analiza več kot sto sodnih primerov na Floridi je pokazala, da je upravitelj uvedel stroge kazni za zamudo pri plačevanju najemnine in hitro deložiral najemnike, ki je niso mogli poravnati. Ti so povedali, da so bile upraviteljeve storitve pomoči strankam težko dosegljive, pač pa so z njimi sodelovali zlasti prek obvestil o deložaciji.
V BH Managementu so novinarjem pojasnili, da stavbe upravljajo »ob strogem spoštovanju najemnih pogodb in zakonodaje, tudi odredbe centra za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni o deložacijah«.
Visoki donosi, ki jih svojim premožnim investitorjem obljubljajo finančna podjetja, neizogibno vodijo do ranljivih najemnikov, ki so stisnjeni v kot, je dejal Jim Baker, izvršni direktor nevladne organizacije Private Equity Stakeholder Project, ki nadzoruje zasebna delniška podjetja in druge velike investitorje.
»V tej dejavnosti se lepo pokažejo problemi naraščajoče dohodkovne neenakosti,« je še dejal Baker.
ICIJ
Kristusovi milijonarji
Kristusove legionarje je leta 1941 ustanovil karizmatični mehiški duhovnik Marcial Maciel. Nekateri so Macielovemu redu rekli Los Millonarios de Cristo – Kristusovi milijonarji.
Več kot šest desetletij je okoli ustanovitelja reda rasel kult osebnosti, saj so člane učili, da je Maciel »živi svetnik«. Tako je dobil tudi mednarodno moč, saj je stkal vezi s predstavniki Vatikana, premožnimi katoličani in konservativnimi republikanci v ZDA, kot sta nekdanji guverner Floride Jeb Bush in nekdanji senator iz Pensilvanije Rick Santorum.
Maciel je bil po navedbah preiskovalnega novinarja Jasona Berryja, ki se je poglobil v delovanje Kristusovih legionarjev in njihovega vodje, »najboljši zbiralec sredstev v sodobni cerkvi« – in »njen največji kriminalec«.
Na začetku leta 1997 sta Berry in novinar ameriškega časopisa Hartford Courant objavila odmevno zgodbo, v kateri sta razkrila desetletja Macielovega spolnega nasilništva. Kot sta poročala, ga je devet moških obtožilo, da jih je spolno zlorabljal, ko so bili še dečki oziroma mladeniči, ki so se izobraževali za duhovnike.
Preden je bila njuna zgodba objavljena, je eden od Macielovih zaupnikov, duhovnik Luis Garza Medina, »odpotoval k legionarjem v več državah, da bi jih opozoril na objavo članka. Trdil je, da ta temelji na lažeh, in jim govoril ... naj članka ne berejo«.
Po letih očitkov proti ustanovitelju reda je Vatikan leta 2006 naposled preiskal skoraj sto domnevnih zlorab in mu odvzel mesto v duhovniški službi z ukazom, naj sprejme »življenje v molitvi in kesanju«.
Maciel je umrl leta 2008, a škandal ni poniknil. Razkritja, da je bil pokojnik oče številnih otrok z različnimi ženskami, so Kristusove legionarje postavila v še bolj slabo luč. Red je bil Vatikanu vse bolj v breme.
V tem času je vodenje reda v glavnem prevzel Garza Medina, ki se je tudi domislil zapletenega finančnega poslovanja. Kristusovim legionarjem se je pridružil po študiju na Stanfordu in kmalu postal eden Macielovih največjih zaupnikov.
Maja 2010 je Vatikan sporočil, da bo prevzel nadzor nad delovanjem Kristusovih legionarjev, kar je veljalo za najbolj dramatično potezo cerkve proti katoliškemu redu. Vatikan je prevzel nalogo, da bo preveril financiranje reda in morebitne spolne zločine ter ustanovil komisijo za odškodnine žrtvam.
Julija 2010 je Luis Garza Medina skrivaj pomagal ustanoviti prvega od treh tajnih skladov na Novi Zelandiji.
Vatikan se na večkratne prošnje za komentar ni odzval.
Toda Roberta Garza, sestra Luisa Garze Medine, ki je po srednji šoli zapustila Kristusove legionarje, je novinarjem ICIJ povedala, da je red prek struktur v davčnih oazah preusmerjal cerkveni in dobrodelni denar za Macielov razkošen način življenja, za njegove skrivne otroke in zlorabo drog.
»Za ogromno denarja so skrbeli njihovi finančniki zunaj reda, ljudje, ki so bili za to pooblaščeni in popolnoma zvesti redu,« je dejala. »Tega denarja ne boste nikoli našli.«
»Ne vemo, na podlagi česa Roberta Garza daje take izjave,« se je odzval predstavnik reda za odnose z javnostmi, pater Aaron Smith. »Nobenih dokazov o uporabi lastniških struktur v davčnih oazah, prek katerih bi preusmerjali cerkveni in dobrodelni denar iz kongregacije za financiranje tistega, kar vemo o Macielovem dvojnem življenju, nismo našli.«
V komentarju za ICIJ so v katoliškem redu priznali, da so za prejemanje donacij za starejše duhovnike ustanovili pokojninski in zdravstveni dobrodelni sklad, ne pa tudi drugih dveh skladov, katerih delovanja ne poznajo. Toda Pandorini dokumenti kažejo, da so vsi trije skladi povezani z redom. Imajo isti naslov in skrbniško podjetje, njihovi bančni računi pa so na isti švicarski banki.
Papež Frančišek je februarja lani dejal, da je bil red Kristusovih legionarjev okužen s kultom osebnosti, ki je obdajal njihovega ustanovitelja, in da tudi po desetletju strogega nadzora Vatikana še ni popolnoma reformiran.
