Madžarska kupila nepremičnine v Lendavi brez vednosti Slovenije
Maja Čakarić
—
Madžarsko zunanje ministrstvo je v Lendavi kupilo nepremičnine, ki jih brezplačno uporablja tamkajšnja krovna manjšinska organizacija. Toda slovensko zunanje ministrstvo je za nakup in predvidene konzularne dejavnosti v objektu izvedelo od Oštra. Madžarskega veleposlanika v Sloveniji je poklicalo na pogovor.
Slavnostni trak ob odprtju Hiše pomurske madžarske skupnosti lani poleti so prerezali poslanec Ferenc Horváth, madžarska predsednica Katalin Éva Novák in tedanji slovenski predsednik Borut Pahor. Foto: Nebojša Tejić/STA
Ključne ugotovitve
Madžarska je na Glavni ulici 7 v Lendavi kupila nepremičnine, jih prenovila in v brezplačno uporabo predala krovni manjšinski organizaciji, Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti.
Slovensko zunanje ministrstvo za nakup ni vedelo tri leta, do prejema vprašanj Oštra o nakupu.
Madžarsko zunanje ministrstvo bi moralo namreč za vpis lastništva od slovenskega ministrstva pridobiti potrdilo o ugotovljeni vzajemnosti, a tega ni storilo.
Slovensko zunanje ministrstvo prav tako ni vedelo, da je manjšinska organizacija madžarski konzularni službi v objektih dolžna zagotoviti reprezentančni prostor.
Tam ima poslansko pisarno tudi poslanec Ferenc Horváth, najemnino in stroške pa plačuje državni zbor.
Tudi državni zbor do prejema vprašanj Oštra ni vedel, da je lastnica prostorov Madžarska in ne manjšinska organizacija, s katero je sklenil najemno pogodbo.
Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horváth in novinarka oddaje Mostovi na TV Slovenija sta se septembra lani pomenkovala v njegovi novi poslanski pisarni – v Hiši pomurske madžarske skupnosti. Ko so jo poleti slovesno odprli, »so se dejansko uresničile dolgoletne sanje skupnosti,« ji je dejal.
V več kot sto let stari meščanski hiši na Glavni ulici 7 je krovna organizacija madžarske manjšine v Sloveniji, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost (PMSNS), dobila nove prostore. Horváth jih je v nadaljevanju prispevka tudi razkazal novinarki.
Pozdravila sta pravnika v Horváthovi pisarni, obiskala njegovo sodelavko v računovodstvu, pogledala v sejno sobo in se ustavila še v pisarni, na las podobni Horváthovi poslanski. V njej je imel Horváth drugo funkcijo – predsednika PMSNS.
Toda v prispevku je manjkala pomembna informacija. Nepremičnine je namreč leta 2019 za 750 tisoč evrov kupilo madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino, lani pa jih je za nedoločen čas predalo v brezplačno uporabo PMSNS.
Madžarsko ministrstvo je za obnovo nepremičnin predvidelo 1,1 milijona evrov. Pri tem je moralo sodelovati tudi z mariborskim zavodom za varstvo kulturne dediščine, saj sta dva izmed objektov spomeniško zaščitena.
Po zakonu o ugotavljanju vzajemnosti lahko tuja država pridobi lastninsko pravico na slovenski nepremičnini, če predloži potrdilo o ugotovitvi vzajemnosti, ki ga izda slovensko zunanje ministrstvo. Toda madžarsko zunanje ministrstvo potrdila ni pridobilo, slovensko sodišče pa ga je kljub temu vpisalo kot lastnika nepremičnin.
Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), kot se po novem imenuje, je za madžarski nakup v Lendavi izvedelo 11. januarja – ko je prejelo novinarska vprašanja Oštra. Madžarsko so zaprosili za dodatna pojasnila in madžarskega veleposlanika v Ljubljani poklicali na pogovor.
Po madžarskem nakupu je poslansko pisarno na Glavno ulico 7 preselil poslanec Ferenc Horváth. Najemnino zanjo plačuje državni zbor – tudi tam so o madžarskem lastništvu prostorov, ki jih plačujejo, izvedeli od Oštra. Aneks k najemni pogodbi so namreč sklenili s PMSNS.
Orbánov podpis
Sanje madžarske manjšine v Sloveniji o novih poslovnih prostorih so dobile nov zagon na začetku julija 2019, ko je madžarski predsednik vlade Viktor Orbán podpisal vladni odlok o nakupu in prenovi objekta na Glavni ulici 7 v Lendavi.
Dobre tri mesece pozneje je madžarsko zunanje ministrstvo na tem naslovu kupilo osrednjo zgradbo, nekdanjo žitnico in manjše skladišče na parceli, veliki dobrih 1300 kvadratnih metrov.
Na Glavni ulici 7 je imela desetletja sedež lendavska kmetijska zadruga, pred približno sedmimi leti pa so se odločili za selitev, je za Oštro povedal direktor zadruge Silvo Lutar. Dvorišče je bilo premajhno za razklad živil, nekoč bogata baročna zgradba pa že dotrajana.
Zadruga ni imela dovolj denarja za obnovo, novi lastniki pač. Madžarski vladni odlok je stroške nakupa in prenove omejil na 617 milijonov forintov, kar je po takratnem tečaju zneslo 1,9 milijona evrov.
Spomladi 2020 je mariborski zavod za varstvo kulturne dediščine izdal pogoje, ki jih je moral investitor upoštevati pri obnovi.
Opečnato rjava fasada z razpokanim ometom je zdaj sanirana in prepleskana, poškodbe na bogatih štukaturah, ograji in balkonu so odpravljene, neustrezne plastične okenske okvirje so zamenjali z lesenimi, tudi vratnice ob vhodu so morali obnoviti po izvirniku. Prav tako so obnovili nekdanjo žitnico, pri čemer so morali ohraniti njen industrijski značaj.
Madžarska predsednica Katalin Éva Novák je 15. julija lani ključe slovesno izročila PMSNS. Dogodka se je udeležil tudi tedaj še aktualni slovenski predsednik republike Borut Pahor.
V vladnem odloku o ustanovitvi novega centra madžarske skupnosti v Prekmurju, ki ga je podpisal Orbán, je pisalo le, da se objekti brez javnega razpisa za nedoločen čas dodelijo PMSNS. Pogodbo o uporabi so s to organizacijo sklenili julija 2022, med drugim pa določa, da morajo madžarski konzularni službi omogočiti brezplačno uporabo reprezentančnega prostora.
Pravnik PMSNS Tomi Lebar je za Oštro pojasnil, da so z madžarskim konzulatom v Lendavi doslej soorganizirali prireditev ob madžarskem državnem prazniku, ki je 23. oktobra. Gostili so jo v prireditvenem prostoru v nekdanji žitnici.
V tem objektu sicer delujejo še druge organizacije madžarske narodne manjšine, denimo uredništvo tednika Népújság, Zavod za informativno dejavnost madžarske narodnosti in Pomursko madžarsko mladinsko društvo.
»Kot že ime pove [Hiša pomurske madžarske skupnosti], je njena funkcija, da nudi dom celotni skupnosti,« je ob predstavitvi prenovljenih prostorov novinarki TV Slovenija še povedal Horváth.
Levo nekdanji sedež PMSNS na Glavni ulici 124 v Lendavi in desno novi na Glavni ulici 7. Foto: facebook PMSNS
Brez vednosti zunanjega ministrstva
Da je madžarsko zunanje ministrstvo kupilo nepremičnine na Glavni ulici 7, so na slovenskem zunanjem ministrstvu izvedeli sredi januarja, ko so prejeli prva novinarska vprašanja Oštra o tem nakupu. Dotlej je bilo madžarsko lastništvo že dobra tri leta vpisano v zemljiško knjigo.
Na MZEZ prav tako niso vedeli, da je v prostorih predvidena tudi občasna konzularna dejavnost.
Po zakonu o zunanjih zadevah lahko tuja država v Sloveniji odpre od sedeža predstavništva dislocirano enoto za »opravljanje dejavnosti na konzularnem, gospodarskem, informativnem, izobraževalnem in kulturnem področju«, če njeno delo vodijo akreditirane osebe in s soglasjem slovenskega zunanjega ministrstva.
Po zakonu o ugotavljanju vzajemnosti pa lahko tuja država v Sloveniji kupi nepremičnine za potrebe diplomatskega predstavništva ali konzulata, če ta država omogoča pridobitev lastninske pravice na nepremičninah Republiki Sloveniji za enak namen. Če vzajemnost obstaja, ministrstvo za zunanje zadeve izda potrdilo, ki ga nato tuja država predloži ob vpisu lastništva v zemljiško knjigo. V nasprotnem primeru je vpis lastništva neveljaven in se iz zemljiške knjige izbriše.
Toda madžarsko zunanje ministrstvo je lastništvo nepremičnin na Glavni ulici 7 vpisalo brez zakonsko določenega potrdila MZEZ in s tem brez vednosti slovenske vlade.
Da je to nenavadno, kažejo pretekli primeri madžarskih nakupov, za katere je sosednja država pridobila potrdilo o vzajemnosti. Po podatkih MZEZ je bilo tako, ko je Madžarska oktobra 2016 kupovala prostore za generalni konzulat na Glavni ulici 30 v Lendavi. Pridobili so ga tudi leta 2018 ob nakupu prostorov na Barvarski stezi v Ljubljani, kjer deluje Lisztov inštitut – Madžarski kulturni center Ljubljana.
Na MZEZ so za Oštro potrdili, da lahko tuja država v Sloveniji kupi nepremičnine le za potrebe opravljanja diplomatsko-konzularnih dejavnosti, za vpis lastništva pa mora pridobiti njihovo soglasje. Tolmačenje relevantnega člena zakona o ugotavljanju vzajemnosti so preverili tudi pri državnem odvetništvu, kjer so njihovo interpretacijo potrdili.
Madžarsko stran so na MZEZ že zaprosili za dodatna pojasnila in madžarskega veleposlanika v Ljubljani poklicali na pogovor. Oštru so v zvezi s tem pogovorom sporočili: »Veleposlanik je informacijo vzel na znanje.«
Ministrstvo je še dodalo, da je za izvedbo zakona o vzajemnosti odgovorno pravosodno ministrstvo, ki vodi tudi evidenco o vzajemnosti.
“Nakup nepremičnin s strani tuje države je možen samo za potrebe opravljanja diplomatsko-konzularnih dejavnosti. ”
Zemljiškoknjižni postopek je sicer vodilo okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah. To je vprašanja Oštra preposlalo na okrožno sodišče v Celju, katerega direktorica Ksenija Ručigaj je pojasnila, da je bil novi lastnik nepremičnin v zemljiško knjigo vpisan 6. novembra 2019. Trdila je, da državljani in pravne osebe iz držav članic EU lastninsko pravico pridobijo na podlagi mednarodnih pogodb in ne potrebujejo potrdila o vzajemnosti ter da ga tudi Madžarska ne potrebuje.
Izjava Ručigajeve ni skladna z določbami zakona o ugotavljanju vzajemnosti.
Na večkratno vprašanje, zakaj od kupca niso zahtevali potrdila MZEZ, kot to določa zakon, Ručigajeva ni odgovorila. Vztrajala pa je, da je bil nakup veljaven, saj je bila kupec pravna oseba iz EU.
Oštro je madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve v zadnjih dveh tednih večkrat prosil za pojasnila o nakupu nepremičnin v Lendavi brez potrdila in brez vednosti MZEZ. Na vprašanja niso odgovorili.
Madžarsko veleposlaništvo v Ljubljani pa je Oštru posredovalo pravno mnenje o postopku ugotavljanja vzajemnosti, ki ga je zanje in za madžarsko zunanje ministrstvo 25. januarja letos, več kot tri leta po nakupu, pripravilo svetovalno podjetje Unija Consulting.
Ocenili so, da ugotavljanje vzajemnosti ni bilo potrebno, mnenje pa podprli z utemeljitvijo, da nepremičnine »niso kupili in uporabljali za potrebe diplomatskega predstavništva ali konzulata«.
Toda svetovalno podjetje v opisu dejanskega stanja ni upoštevalo dejstva, da mora PMSNS po pogodbi z madžarskim zunanjim ministrstvom konzularni službi zagotoviti uporabo reprezentančnega prostora.
Veleposlanik Madžarske v Ljubljani Andor Ferenc Dávid je za Oštro pojasnil, da ne veleposlaništvo ne generalni konzulat v Lendavi na Glavni ulici 7 ne opravljata diplomatske oziroma konzularne dejavnosti. Po njihovem razumevanju pogodbe o uporabi s PMSNS lahko v teh prostorih sodelujejo pri organiziranju prireditev, ki so pomembne za madžarsko narodno skupnost. Tudi ključev objektov nimajo.
»Posebnega komentarja glede 15. in 16. člena zakona o ugotavljanju vzajemnosti nimamo,« je dejal Dávid. Razumejo ju, »kot je napisano«.
Spregled dejanskega lastnika
Lokalna pisarna poslanca Ferenca Horvátha je bila do lanskega septembra na Glavni ulici 124 v Lendavi. Lastnica tega objekta je PMSNS. Ko je ta lani poleti v brezplačno uporabo dobila tudi stavbe na Glavni ulici 7, je tja prenesla svoj sedež, Horváth pa poslansko pisarno.
Najemnino za Horváthovo pisarno in obratovalne stroške plačuje državni zbor. Najemna pogodba je bila najprej sklenjena za pisarno na Glavni ulici 124, in sicer v višini 180 evrov na mesec za prostor, velik 16 kvadratnih metrov.
Konec lanskega avgusta je Horváth državni zbor pisno obvestil o novem naslovu pisarne in tako so 6. septembra sklenili aneks k pogodbi, po katerem državni zbor zdaj prav tako plačuje 180 evrov na mesec za pisarno v velikosti 42 kvadratnih metrov.
Toda v aneksu, katerega kopijo je Oštru posredoval državni zbor, je napačno navedeno, da je lastnica Horváthove nove pisarne PMSNS. Tako tudi državni zbor, ki najemnino za Horváthovo pisarno plačuje PMSNS, do prejema vprašanj Oštra ni vedel, da ta organizacija ni lastnica objekta, temveč je to madžarsko zunanje ministrstvo.
Aneks k najemni pogodbi sta podpisali generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar in podpredsednica PMSNS Zsuzsanna Bači. Za pravilnost vseh podatkov s svojim podpisom na pogodbi jamči najemodajalec, so pojasnili v državnem zboru: »Do sedaj še nismo imeli primera, da bi bili podatki o najemodajalcu napačni.«
Pozneje so Oštru sporočili, da bodo pogodbo ustrezno prilagodili dejanskemu stanju. Ker se je izkazalo, da najemodajalec ni lastnik objekta, bo PMSNS pridobila tudi soglasje lastnika, so še zapisali.
Pravnik PMSNS Toni Lebar je za Oštro pojasnil, da so dejstvo, da je bila PMSNS v aneksu pogodbe navedena kot lastnica, ob sklenitvi »najbrž spregledali«. Potrdil je, da prihodke od najemnine dobi PMSNS, ki po pogodbi o uporabi z madžarskim zunanjim ministrstvom sicer plačuje tudi splošne stroške v zgradbah.
Pogodba o uporabi med madžarskim ministrstvom in PMSNS, katere kopijo je Oštro pridobil od zadnje, določa, da mora PMSNS kot uporabnica objektov ravnati kot dober gospodar, jih vzdrževati in odpravljati okvare ter plačevati telekomunikacijske in druge storitve. Pogodb s tretjimi osebami ne sme sklepati brez soglasja lastnika, torej ministrstva. To se na vprašanja Oštra že tri tedne ne odziva.
Lebar, pravnik PMSNS, pa je pojasnil, da je zaradi povezanosti narodnostne poslanske pisarne in krovne organizacije madžarske narodnosti v Sloveniji za izvajanje skupnih ciljev smiselno, da imata prostore v isti zgradbi: »Tako je že vrsto let.«
Toda ena stalnica je na začetku leta 2023 prenehala. Horváth je bil predsednik PMSNS dvanajst let, do 9. januarja letos, ko so na čelo organizacije izvolili Dušana Orbana, predsednika madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Šalovci in podpredsednika PMSNS.
Zdaj Horvátha v pisarno, namenjeno vsakokratnemu predsedniku PMSNS, ni več. Svoje delo opravlja le še v poslanski pisarni eno nadstropje nižje. Kot so za Oštro sporočili iz parlamenta, je ta v uporabi vsak dan.
Bodi naš Veter!
Z vami želimo zasnovati skupnost. Pridruži se Oštru.
Kaj pridobite, če se nam pridružite? Pripravili smo tri programe.