Na Parmovi v nekaj mesecih do 1,2 milijona

Matej Zwitter

—

Ko je država leta 2021 prodala zemljišča na Parmovi ulici v Ljubljani, je posrednik z njihovo preprodajo zaslužil 1,2 milijona evrov. Na SDH ne odgovarjajo na vprašanje, zakaj je posrednik za ista zemljišča iztržil toliko več.

Foto: Oštro

Starejšo stavbo na Parmovi 25 v Ljubljani so 15 let uporabljali ulični umetniki in plesalci. V objektu so vadili žongliranje in akrobacije, organizirali treninge hiphopa ter izvajali mladinske projekte.

Visoki stropovi in debeli tramovi ostrešja so omogočali varno vadbo cirkuških in plesnih akrobacij, pravi Oton Korošec, član kolektiva Mismo Nismo, ki je prostor uporabljal. Prostor je bil dovolj velik za sočasno vadbo več ljudi in večino časa ogrevan. 

Lani so se morali izseliti, saj je novi lastnik načrtoval rušenje stavbe, na njenem mestu pa gradnjo stanovanj. Izselitev je bila sporazumna, a zanje vseeno tragična, »predvsem v luči opažanja, koliko moči ima v politikah prostora kapital v primerjavi s svobodnim ustvarjanjem«.

Toda preden je stavba dobila novega lastnika, je s preprodajo zaslužil posrednik v poslu, poslovnež Zokky Zadravecz. Konec leta 2021 je kupil zemljišča s stavbo, v kateri je bila takrat biljardna hiša, takoj za tem pa od državne družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) še sosednja zemljišča. Z njihovo preprodajo je zaslužil vsaj 1,2 milijona evrov, kaže Oštrova preiskava.

Danes se tam na gradnjo stanovanjske soseske pripravlja podjetje Residence Sever, ki je v posredni lasti britanskega finančnega sklada Zetland Capital. Nekdanje zgradbe so že porušili, julija pa so dobili gradbeno dovoljenje za gradnjo na zemljiščih, kjer je po prostorskem načrtu predvidena gradnja do 160 stanovanj.

Na zemljiščih ob Parmovi ulici je sicer že zdaj živahno. Na sosednjem zemljišču ministrstvo za javno upravo načrtuje gradnjo pisarniškega objekta za potrebe državnih organov, še nekoliko bolj severno, ob železniškemu muzeju, pa družba Palo Alto gradi sosesko s šestimi manjšimi bloki.

V nekaj mesecih do 1,2 milijona

Zadravecz je novembra 2021 od podjetja Jatna kupil zemljišča neposredno ob Parmovi ulici, kjer je tedaj stala biljardna hiša. Marca 2022 je njegovo podjetje Residence DUTB plačalo kupnino za sosednja zemljišča.

Lastništvo tega območja je v istem mesecu dopolnil z nakupom manjših zemljišč od podjetja Energoplan, junija naslednje leto pa še od mestne občine Ljubljana. Ta je kupil prek svojega podjetja Api Nature, ki se sicer ukvarja s spletno prodajo prehranskih dopolnil, čistil in erotičnih pripomočkov.

Zadravecz, kot kaže, z zemljišči, ki jih je kupil od DUTB, ni imel dolgoročnih načrtov. Podjetje Residence je skupaj z njimi decembra 2022 prodal skladu Zetland Capital. Druge parcele, ki jih je v istem območju kupil od Jatne, Energoplana in MOL, pa je v ločenih poslih naslednje leto prav tako prodal Zetlandu.

Že posel z nekdanjimi zemljišči DUTB je bil za Zadravcza dobičkonosen. Kupil jih je za 7,8 milijona evrov, nekaj mesecev pozneje pa prodal za 9 milijonov. Kupnini v poslih z Jatno in Energoplanom nista javno znani.

Izklicna cena za zemljišča DUTB je bila 4,2 milijona evrov, so pojasnili na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je decembra 2022 nasledil slabo banko. Prodali so jih torej za 3,6 milijona evrov več od izklicne cene. Niso pa želeli komentirati, kako je lahko Zadravecz le nekaj mesecev pozneje zanje iztržil še dober milijon več, saj »niso dolžni razkrivati informacij o konkretnih upravljavskih dejavnostih ali odločitvah«.

Zadravecz je za Oštro poudaril, da je zemljišča kupil na javni spletni dražbi, ki je po njegovem najbolj transparenten način prodaje, saj omogoča udeležbo vseh potencialnih kupcev in zagotavlja korektnost draženja. Pravi, da sta bila ponudnika dva, končna cena 7,8 milijona evrov pa je močno presegla izklicno.

Posla Zadravecz ni v celoti financiral sam. Ko je njegovo podjetje Residence marca 2022 DUTB nakazalo kupnino, je najelo tudi petmilijonsko posojilo pri podjetju Media Publikum. Odplačalo ga je že konec leta, ko je Residence prevzel Zetland.

Zadravecz je pojasnil, da je nakup zemljišč DUTB financiral z lastnimi sredstvi, prav tako je načrtoval pridobitev bančnega financiranja. Ker je bil rok za plačilo kupnine kratek, od novembrske dražbe do marčevskega roka, je poiskal tudi financiranje na zasebnem trgu, saj da je bilo to hitrejše. Z direktorjem Media Publikuma Tilnom Klaričem se osebno poznata iz gospodarskih krogov, je pojasnil.

Media Publikum se sicer ukvarja z zakupom oglasnega prostora v medijih, med drugim za ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je podjetju po podatkih portala Erar v zadnjih štirih letih za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov plačalo že za dobre 3 milijone evrov storitev. Klarič se na vprašanja Oštra ni odzval.

Infografika: Monoform

Kokain iz Brazilije

Zadravecz je bil v preteklosti blizu vladajoči politiki. Leta 2011 je kot član odbora za gospodarstvo stranke Zares javno predstavljal strankin predlog financiranja stanovanjske gradnje. Oštro je o njegovi vlogi v stranki poizvedoval pri več njenih nekdanjih funkcionarjih, a se ga nihče od njih ni spomnil. Zadravecz pa je povedal, da ni bil nikoli član nobene stranke.

Proti njemu na ljubljanskem okrožnem sodišču sicer poteka kazenski postopek, v katerem mu tožilstvo očita domnevno sodelovanje v trgovini z drogo iz Južne Amerike v Evropo.

Sodišče Oštru ni želelo posredovati kopije obtožnice, saj bi to po njihovem mnenju škodilo izvedbi kazenskega postopka. Toda Oštro je na podlagi objavljenih anonimiziranih sodb in sklepov v povezanih postopkih ter javno dostopnih informacij rekonstruiral Zadravčevo domnevno vlogo.

Po mnenju tožilstva naj bi bil del kriminalne združbe, ki je leta 2014 z jadrnico iz Brazilije v Evropo pretihotapila 320 kilogramov kokaina. Njegova vloga naj bi bila novačenje skiperja za prevoz jadrnice, pri čemer naj bi sodeloval s soobtoženim Nebojšo Čubrilovićem, sicer slovenskim državljanom, ki je bil pozneje ubit v Banjaluki.

Oštru dostopne informacije sicer ne kažejo, da bi bile domnevne dejavnosti, zaradi katerih se zagovarja Zadravecz, kakorkoli povezane z nakupom zemljišč DUTB.

Sodišče je Zadravcza sprva oprostilo domnevnega sodelovanja v tihotapstvu, nato pa je višje sodišče leta 2019 sodbo razveljavilo in vrnilo v vnovično sojenje, ki še poteka. Za zdaj torej ni dokazov o njegovi kazenski odgovornosti.

Tudi Zadravecz je za Oštro poudaril, da je bil v zadevi enkrat že oproščen. »Moje življenje je prav zaradi takšnih povsem umetnih navezovanj mojega odprtega postopka na običajne posle že vsa ta leta močno oteženo, čeprav sicer v svoji 30-letni poslovni karieri nikoli nisem bil obsojen za nobeno kaznivo dejanje.«

Nebojše Čubrilovića po lastnih besedah ni poznal in z njim ni sodeloval v nobenem poslu. »Bil je eden izmed najemnikov poslovnih prostorov, ki smo jih oddajali. To pa je vse.«

Poslovni partnerji v tajkunski mreži

Na robu zakona so se znašli tudi nekateri Zadravčevi poslovni partnerji. Pregled njegovih poslovnih povezav namreč kaže, da je eden izmed njegovih pogostejših poslovnih partnerjev Zoran Zorko. V nekaterih podjetjih sta se izmenjala na položaju direktorja ali lastnika, v drugih pa sodelujeta še danes. 

Zorko se na celjskem sodišču zagovarja zaradi domnevne vpletenosti v hekerski napad na informacijski sistem Luke Koper, v katerem naj bi vpleteni z bančnih računov družbe pobrali dobrih 100 tisoč evrov. Na sodišču dodatnih informacij o postopku niso želeli razkriti.

V poslovnem svetu se je Zorko pojavil leta 2010, ko je njegovo podjetje poskušalo reševati propadli imperij nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota.

Šrotovemu podjetju Center naložbe je takrat grozil stečaj. Pred tem ga je že poskušalo rešiti celjsko podjetje TS Zeron Imperial, ki je januarja 2010 podalo namero o dokapitalizaciji Centra naložb z 29,6 milijona evrov. 

TS Zeron Imperial je bil ustanovljen le mesec dni pred vloženo namero o dokapitalizaciji. Njegova lastnika sta bila Zoran Zorko in družba TS-Tristar Imperial s Komorskih otokov. Dokapitalizacija ni bila uspešna, Center naložbe pa je šel naposled v stečaj.

Zorko se na vprašanja Oštra o izvoru denarja za načrtovano dokapitalizacijo in poslovnih odnosih z Zadravczem ni odzval.

V času, ko je Zorko zbiral denar za dokapitalizacijo Centra naložbe, je Zadravecz v Ljubljani investiral v nepremičnine. Stanovanjska investicijska družba, v kateri je bil direktor, je leta 2010 zgradila vilablok na Poljanskem nasipu, njegovo podjetje Prolesing pa leto pozneje stanovanjski blok za Bežigradom. 

V obeh podjetjih je Zadravčevo vlogo po njegovem umiku v letih 2013 in 2014 prevzel Zorko. Danes sodelujeta v projektantskem podjetju Living Spacce, ki med svojimi referencami navaja omenjena nepremičninska projekta na Poljanskem nasipu in za Bežigradom. 

Zadravecz je za Oštro pojasnil, da z Zorkom poslovno sodelujeta. Nepremičninska projekta za Bežigradom in na Poljanskem nasipu je izvedel sam, brez Zorka. Prav tako je zanikal, da bi sodeloval pri reševanju Centra naložb in da pozna Boška Šrota.

Oštro je od Slovenskega državnega holdinga zahteval dokumentacijo o prodaji zemljišč na Parmovi, toda zahtevo so zavrnili, češ da gre za poslovno skrivnost.

Skopo so odgovorili le na vprašanji o postopkih za skrbno preverbo kupcev in ugotovitvah pri preverbi Zadravčevega podjetja Residence – v skladu z zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma so opravili pregled kupca.