Nezakoniti pesticidi: majhno tveganje, veliki dobički, šibke sankcije
Staffan Dahllöf (Environmental Reporting); povzetek uredništvo Oštra.si
–
V Evropi skoraj petino vsega trga s pesticidi predstavlja črni trg z nezakonitimi pesticidi, razkriva skupina evropskih novinarjev, tudi Oštra. V Sloveniji je uvoz in izvoz nezakonitih pesticidov le prekršek, prav tako na Poljskem, kjer je povprečna kazen 40 evrov nižja od kazni za prehitro vožnjo.
Prepovedano »pokopališče« pločevink s pesticidi (El Ejido, južna Španija). Foto: Marcos García Rey
Zločin je preprost: na Kitajskem kupite nedovoljene kemikalije po 14 evrov za liter in jih na evropskem črnem trgu prodate po petkrat višji ceni. Čistega dobička brez stroškov embalaže in transporta je 70 evrov za vsak liter, ugotavljajo pri evropski agenciji za boj proti kriminalu Europol.
Vsaka pošiljka 160 ton pesticidov je vredna 11,2 milijona evrov, povsem neobdavčena in skoraj povsem brez tveganja. Gre za skorajda neviden zločin, o katerem sodišča le redko presojajo.
»Tveganje za aretacijo in obsodbo je majhno, medtem ko so marže ogromne,« je povedal Rien Van Diesen, strokovnjak za nezakonite pesticide pri Europolu.
Po ocenah pristojnih evropskih institucij eno od sedmih do desetih poljedelskih površin v Evropi škropijo s pesticidi brez dovoljenja za uporabo v EU oziroma so se izognili nadzornim pregledom.
V Nemčiji so od leta 2011 obravnavali enajst takih primerov, na sodišču se do danes še ni končal niti eden. Tamkajšnji organ za varstvo potrošnikov in kmetijstvo (BVL) je od leta 2008 preklical 40 dovoljenj za vzporedno proizvodnjo izdelkov iz surovin, ki jih dobavljajo tretje osebe. Maja letos je bilo sicer v Nemčiji izdanih skoraj 2500 teh dovoljenj.
V Sloveniji je bilo po podatkih finančne uprave od leta 2003 do danes skupno odkritih in zaseženih 27,1 tone nezakonitih pesticidov. Ker je nezakoniti uvoz in izvoz nezakonitih pesticidov v Sloveniji prekršek, je v domeni finančne uprave, policija pa se z njim ukvarja, kadar gre denimo za kazniva dejanja onesnaženja pitne vode, obremenjevanja in uničevanja okolja in podobno. Vendar so za Oštro.si pojasnili, da so v prvi polovici lanskega leta, ko se je spreminjal kazenski zakonik, predlagali kriminalizacijo nezakonitega uvoza in izvoza fitofarmacevtskih sredstev.
V Italiji so od leta 2017 zasegli 1053 ton nezakonitih pesticidov in izdali 531 kazni. Sodišča so od leta 2015 obravnavala štiri primere. En primer se je končal z oprostilno, drugi pa z obsodilno sodbo z enoletno zaporno kaznijo in denarno kaznijo od 600 do 1000 evrov. V preostalih dveh zadevah postopek še ni končan.
V Belgiji je agencija za varnost prehranske verige v zadnjih petih letih prestregla 20 pošiljk sumljivih ali nezakonitih pesticidov. Tožilstvo v Antwerpnu trenutno vodi tri preiskave, v enem primeru pa so s trga umaknili pet pesticidov.
Lani sta se dva sodna postopka v Belgiji končala z obsodbo. V enem je bilo vpleteno britansko podjetje, ki je moralo plačati 60.000 evrov kazni, v drugem pa je bilo belgijsko podjetje osumljeno prodaje ponarejenih pesticidov, a oproščeno, ker mu niso mogli dokazati zlonamernega ravnanja.
Ko tožilca begajo nizke kazni
Poljska inšpekcija za varstvo rastlin in semen je med letoma 2016 in 2018 izdala 3745 kazni zaradi trgovine s ponarejenimi pesticidi. Povprečna kazen je bila 40 evrov, kar je manj od kazni za prehitro vožnjo.
Odkar so poljske oblasti poostrile nadzor nad nezakonitimi pesticidi na meji z Ukrajino, se je povečalo tudi število zasegov ponarejenih pesticidov. Vloga Poljske kot nadzornega vratarja za pesticide, ki se znajdejo na evropskem ilegalnem trgu, se je v zadnjem času zmanjšala in se prenesla na baltske države ter Moldavijo in Romunijo, je povedal dobro obveščen ukrajinski vir.
Nizozemski državni tožilec za okolje Rob de Rijck je bil presenečen nad tako nizkimi kaznimi za trgovanje z nezakonitimi pesticidi.
“Kolumbijski preprodajalec, ki ga ujamejo na carini, za kilogram pogoltnjenega kokaina dobi eno leto zapora, tihotapec šestih kontejnerjev pesticidov pa jo odnese s 40 tisočaki kazni. Ne razumem. Resnično nimam odgovora na to.”
Pojasnil je, da so onesnaženje, prostoživeče živali in odpadki »klasične okoljske teme«, nezakoniti pesticidi pa so očitno »povsem podcenjen problem, o katerem se premalo govori«.
V vseh državah, ki so jih preiskovali evropski novinarji, svojevrsten fenomen postaja spletna prodaja. Poljski kmetijski sindikati denimo predvidevajo, da gre polovica nezakonitih pesticidov v prodajo prek spleta, druga polovica pa naravnost na trg.
Ameriški spletni gigant Amazon se je leta 2018 pogodil z evropsko agencijo za varstvo okolja in plačal 1,2 milijona dolarjev kazni za distribucijo nezakonitih pesticidov. Pri Amazonu so po poročanju časnika Seattle Times pesticide nemudoma umaknili s spletnega mesta, tujim prodajalcem so prepovedali prodajo in poostrili nadzor.
Prepovedan za prodajo: Insekticid klorpirifos ni več dovoljen v EU, vendar ga je enostavno kupiti na spletni strani E-Bay. Vir: posnetek zaslona
Druga spletna mesta so pri upoštevanju predpisov manj stroga. Od januarja 2020 je v EU prepovedan klorpirifos, insekticid za zatiranje škodljivcev na sadju in zelenjavi, ki ga je ista skupina novinarjev preiskovala pred enim letom. Med drugim so odkrili, da je proizvajalec najverjetneje vedel, da je klorpirifos nevrotoksičen za fetuse in majhne otroke.
Kljub še sveži prepovedi smo ga maja z nekaj kliki našli v spletni trgovini E-Bay, kjer ponujajo izdelke iz klorpirifosa kitajskega in ruskega proizvajalca. Lahko ga dobavijo na Dansko.
Žrtve 13,8 odstotka neznanega
Trg pesticidov v Evropi vsako leto prinese 11 milijard evrov dobička, toda od 10 do 15 odstotkov teh izdelkov naj bi bilo nezakonitih. Po najnovejši skupni oceni proizvajalcev pesticidov, EU in organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) črni trg predstavlja 13,8 odstotka vse prodaje pesticidov v Evropi. To je 48.300 ton od skupno 350.000 ton pesticidov, ki jih v EU porabimo na leto, navajajo evropsko računsko sodišče in druge evropske institucije.
Toda skupnega evropskega dogovora o ocenjevanju in odkrivanju tveganja zaradi nezakonitih pesticidov ni.
»Ti niso bili nikoli testirani, o njih nimamo podatkov. Lahko da so strupeni, morda ne za ljudi, temveč za čebele, tega ne vemo. To ni zločin brez žrtev, ampak okolje ne more govoriti zase, zato moramo biti zaskrbljeni,« je povedal Rien Van Diesen iz Europola.
Najnovejše raziskave evropske agencije za varnost hrane (EFSA) kažejo, da je bila vsebnost pesticidov v 91.015 lani analiziranih vzorcih hrane v 95,5 odstotka primerih pod najvišjo dovoljeno mejo. Od preostalih je bilo 2,7 odstotka vrednosti z mersko napako, 1,8 odstotka vzorcev pa je imelo nesprejemljivo visoke vrednosti pesticidov.
Ugotovitve so pokazale, da zdravje potrošnikov sicer ni ogroženo, toda ker so v raziskavi opazili občutno povečanje vzorcev neznanega izvora, je agencija države članice pozvala, naj bodo pozorne na uvoz nedovoljenih pesticidov v EU.
Skrb vzbujajoče je, da tretjina vzorcev vsebuje ostanke dveh ali več pesticidov, pravijo pri nevladni okoljski organizaciji za zaščito pred pesticidi (PAN). »Nadzorni organi še naprej izdelujejo ocene varnosti, kot da bi bili uporabniki izpostavljeni zgolj enemu pesticidu in ne mešanicam, kar glede na poročilo EFSE ne drži,« je dejala Angeliki Lysimachou, svetovalka za znanstvene politike pri PAN.
Vodja nacionalne zveze pridelovalcev žit na Poljskem Rafał Mładanowicz je navedel tri scenarije tveganja pri uporabi nezakonitih pesticidov. Najočitnejše je tveganje, da ima nezakonit pesticid preveliko vsebnost strupenih snovi, lahko pa da so polnila, vmešana vanje, slabše kakovosti. »Tak izdelek ne bo deloval. Kmetje bodo morali pridelek škropiti dvakrat ali celo trikrat. V takem primeru se lahko raven strupenih snovi nevarno poviša,« je pojasnil.
Tretje tveganje je, da nezakoniti fungicidi ubijejo napačne glive, s tem pa dajo tistim, ki naj bi jih dejansko zatirali, več možnosti za razvoj. Tako uničujejo pridelek in nazadnje škodijo tudi potrošnikom.
Čezmejna srečanja
Europol od leta 2015 v boju proti nezakonitim pesticidom izvaja akcije z imenom Operation Silver Axe (Operacija Srebrna sekira), v katere je vsako leto vključenih med 20 in 32 držav. V dosedanjih petih nadzornih akcijah so inšpektorji zasegli skupno 2568 ton nezakonitih pesticidov oziroma 513,6 tone na leto. Po preračunu je to 0,94 odstotka od ocenjenih 48.300 ton nezakonitih pesticidov, ki naj bi vsako leto končali na evropskih trgih.
Ob zadnjem pregledu spomladi letos, ki so ga izvedli v 32 državah, so zasegli 1346 ton nezakonitih pesticidov, na podlagi izsledkov pa so sprožili 260 preiskav. Dva človeka so aretirali.
Del uvoza nezakonitih pesticidov poteka prek glavnih severnoevropskih pristanišč, kot so Antwerpen, Rotterdam in Hamburg. Po podatkih Europola največji trgovci med njimi, ki so del mreže podjetij s sedežem v Veliki Britaniji in Nemčiji, v petih ali šestih državah poslujejo tako zakonito kot tudi nezakonito.
Drugi tihotapci, ki prav tako poslujejo zakonito in nezakonito, so povezani v skupine, ki jih upravljajo kriminalne združbe v Ukrajini. Njihove dobavne poti vodijo v vzhodno Evropo, tudi v Grčijo. Tovarne imajo v Ukrajini, zanašajo pa se prav tako na uvoz iz Rusije in Kitajske. Pristanišča, prek katerih uvažajo, so Odesa v Ukrajini, Koper v Sloveniji, Reka na Hrvaškem, Klaipeda v Litvi in v manjši meri tudi Gdansk na Poljskem.
Oktobra 2019 pri Korczowi na poljsko-ukrajinski meji: policija je pri pregledu tovornjaka v rezervoarjih odkrila več kot 600 litrov nenavadne snovi. Ugotovili so, da gre za nezakonite pesticide v vrednosti 50 tisoč evrov, ki so dokazano zelo strupeni za vodno okolje. Vozniku so zasegli tovornjak in ga kaznovali s 700 evri globe. Foto: Poljska nacionalna uprava za prihodke
Blago iz Kitajske lahko s kitajsko dokumentacijo uvozijo prek Luke Koper, nato ga skladiščijo nekje v srednji Evropi. V skladiščih se pošiljke pesticidov med seboj pomešajo, potem pa jih prepeljejo v Rusijo, Ukrajino, Moldavijo ali Kazahstan, vendar z drugačnim računom. Del izdelkov se nazadnje po tihotapskih poteh vrne v Evropo.
Kriminalne skupine, zlatokopi, priložnostni tihotapci
Vse to še dodatno otežuje odkrivanje naprednega čezmejnega kriminala. Pesticidi, ki v Evropi niso dovoljeni za prodajo, so lahko na evropskih tleh povsem legalno v tranzitu. Prav tako jih lahko za izvoz na neevropske trge, kjer so dovoljeni, izdelujejo evropski proizvajalci.
Poleg podjetij, ki poslujejo na robu zakona, so tu še »zlatokopi«, kot jih imenuje Europol. To so podjetja, ki želijo s pošiljko ali dvema na hitro zaslužiti, potem pa izginejo. Po besedah strokovnjaka za nezakonite pesticide pri Europolu Riena Van Diesna gre za »šest ali sedem organiziranih kriminalnih združb, za 50 do 100 posameznikov«.
Drugačno tihotapljenje poteka ob 535 kilometrov dolgi ukrajinsko-poljski meji, kjer na črno trgujejo z majhnimi, a dobičkonosnimi količinami pesticidov. Tihotapijo jih v avtomobilih, rezervoarjih za gorivo, torbicah in nahrbtnikih.
Na mejnem prehodu v poljski vasi Korczowa so obmejni policisti 11. januarja 2018 odkrili prav poseben primer. Ugotovili so, da so cevi rezervoarja s tekočino za vetrobransko steklo v volkswagnu nekega moškega povezane s črpalko za gorivo. V rezervoarju, kjer naj bi bilo gorivo, so našli 60 litrov nezakonitih pesticidov.
Dva obraza Kitajske
Prvi odkriti primer trgovanja z nezakonitimi pesticidi v Evropi je iz leta 2000, ko je taka pošiljka iz Kitajske prispela v Španijo. Od takrat velja Kitajska za glavni vir nezakonitih pesticidov, sledi pa ji Indija. Kitajske organizirane kriminalne združbe se vseskozi omenjajo kot glavne dobaviteljice, toda vloga Kitajske je večja od te, ki jo kažejo poročila o ponarejenih izdelkih.
Od letošnjega januarja je kitajsko državno podjetje ChemChina edini lastnik švicarskega podjetja Syngenta – največjega proizvajalca pesticidov na svetu. Kitajski kapital poganja tudi izraelskega proizvajalca Adamo, Kitajska pa velja za ključno akterko na trgu ilegalnih pesticidov v poročilih OECD in evropskih institucij.
Po drugi strani industrija pesticidov Kitajsko označuje za partnerico. Tako je bil kitajski inštitut za nadzor nad kemikalijami v živilih ICAMA leta 2010 po podatkih združenja šestih največjih proizvajalcev pesticidov CropLife International vključen v evropsko pobudo za boj proti ponarejanju pesticidov. Pet let pozneje so ga vključili še v Europolov program Operacija Srebrna sekira.
Ob začetku te akcije leta 2015 je direktor združenja CropLife D’Arcy Quinn pripravil predstavnike ICAME, da so odgovarjali na vprašanja evropskih carinskih in nadzornih organov. Ugotovili so, da je imela ICAMA veliko informacij, »a ni nihče nikoli vprašal zanje. Oblasti bi lahko od uvoznikov zahtevale dokumente o izviru pesticidov. Ti bi se nato sklicevali, da takega dokumenta niso dolžni imeti. A cariniki bi lahko vztrajali, da imajo kljub temu pravico in dolžnost preveriti izvor pesticidov,« je dejal Quinn.
Evropski urad za boj proti goljufijam OLAF, ki pri preprečevanju in odkrivanju prevar sodeluje s tretjimi državami, je v Pekingu nastanil oficirja za zvezo, da bi tako okrepil sodelovanje s Kitajsko. Tamkajšnje oblasti so OLAFU sicer obljubile sodelovanje, vendar je prostora za napredek po informacijah novinarjev še veliko.
Kitajske oblasti smo prosili za komentar o vlogi te države pri trgovanju z nezakonitimi pesticidi in o sodelovanju z evropskimi partnerji, toda odgovora nismo prejeli.
Na Oštru bomo zgodbo o nedovoljenih pesticidih v Sloveniji objavili prihodnji teden.
Nezakonito trgovanje s pesticidi so preiskovali novinarji Eva Achinger, Lorenzo Bagnoli, Antonio Baquero, George Brock, Kristof Clerix, Anuška Delić, Rasit Elibol, Caroline Henshaw, Nils Mulvad in Krzysztof Story. Projekt sta podprla Journalismfund.eu in program Reporters in the field fundacije Roberta Boscha. Več informacij o projektu: https://www.ir-d.dk/illegal-trade/
