Okoljski inšpektorat zaradi Oštra nad sežanske nevarne odpadke
Žana Erznožnik
—
Okoljski inšpektorat je, tudi na podlagi informacij Oštra, začel inšpekcijski postopek, v katerem preverja domnevno nezakonito zbiranje in odkupovanje nevarnih odpadkov na zemljišču za Lidlom v Sežani.
Parcela na Skladiščni ulici 15 v Sežani, tik ob parkirišču tamkajšnjega Lidla, avgusta 2021. Foto: Oštro
»Neverjetno, kaj je nastalo iz dveh avtomobilov,« je maja dejal Boris Grahor, direktor tovornega podjetja GS Log in lastnik zemljišča na Skladiščni ulici 15, za trgovino Lidl v Sežani, kjer ima njegovo podjetje sedež.
Komentiral je ugotovitve okoljske inšpektorice, ki je marca med inšpekcijskim pregledom na njegovi parceli med drugim odkrila za približno štiri tone izrabljenih motornih vozil. Opazila je onesnaženje peščenih, neutrjenih tal s tekočinami, ki so med prešanjem iztekale iz izrabljenih vozil.
Inšpektorat za okolje je anonimno prijavo v zvezi z domnevno nezakonitim zbiranjem nevarnih odpadkov na Skladiščni ulici prejel že oktobra 2019, a so jo uvrstili v najnižjo prednostno kategorijo.
Nadzor so uvedli marca letos, približno dve leti in pol po prejemu anonimne prijave in nekaj dni po prejemu novinarskih vprašanj Oštra. Uredništvu so se zahvalili za nekatere informacije, ki so jim pomagale pri uvedbi nadzora.
Lokacija na Skladiščni 15 je sicer zgolj 200 metrov oddaljena od pisarne medobčinskega inšpektorata, ki je prva vprašanja Oštra o domnevnem nezakonitem zbirališču odpadkov dobil že julija lani. Ko so si decembra vendarle ogledali lokacijo, niso ugotovili nepravilnosti, češ da tam deluje podjetje Kaff, ki zbira železo.
Grahor je za Oštro pojasnil, da njegovo podjetje GS Log ne posluje na Skladiščni 15, saj je zemljišče oddal v najem Kaffu, da ne bi bilo prazno, medtem ko živi na Poljskem.
V odgovoru na zapisnik okoljske inšpektorice o pregledu je Grahor inšpektoratu zagotovil, da je šlo pri zbiranju izrabljenih vozil za sporen, a enkraten dogodek, toda to po ugotovitvah Oštra ne drži. Izrabljena motorna vozila so se namreč na parceli zbirala že avgusta 2021, ko jih je bilo tam okrog dvajset, in ne samo marca ob inšpekcijskem pregledu.
Najemnik ne ve nič o najemu
Zemljišče na Skladiščni ulici 15 je od leta 2020 v Grahorjevi lasti, pred tem pa je bilo v lasti njegovega podjetja GS Log. Toda ne GS Log ne katerokoli drugo podjetje za Skladiščno 15 v Sežani nima okoljevarstvenega dovoljenja za zbiranje izrabljenih motornih vozil, kar so za Oštro potrdili tudi na okoljskem inšpektoratu. Na Grahorjevi parceli je dovoljeno le zbiranje kosovnih odpadkov.
Ko je inšpektorica 9. marca obiskala zemljišče, se je tam pogovarjala z delavcem, ki se je predstavil kot zaposleni pri trgovskem podjetju Kaff, kaže zapisnik o inšpekcijskem pregledu, ki ga je pridobil Oštro. Delavec je potrdil, da skladiščijo okrog štiri tone izrabljenih motornih vozil in da na tej lokaciji že od decembra 2019 »zbirajo odpadno železo«.
Kdo je bil ta delavec, okoljski inšpektorat zaradi varovanja osebnih podatkov ni razkril, vendar je šlo zelo verjetno za Koprčana Zorana Jugovca. Novinarka Oštra ga je namreč marca videla delati na Skladiščni 15, tam pa je bila na tabli navedena tudi telefonska številka, prek katere se je s potencialnimi strankami dogovarjal o prevzemu odpadnih vozil.
V telefonskem pogovoru za Oštro je Jugovac potrdil, da je bil zaposlen pri podjetju Kaff, za katero je na Skladiščni zbiral odpadno železo. Dejal je, da za Kaff noče več slišati, ni pa bil pripravljen pojasniti, zakaj.
Potrdil je tudi, da Grahorja pozna, saj je v živo preverjal dogajanje na zemljišču, a je zanikal kakršnokoli poslovno sodelovanje med Grahorjevim podjetjem GS Log in Kaffom, čeprav je hkrati potrdil, da je prvi drugemu oddajal v najem zemljišče na Skladiščni ulici. Ob koncu pogovora je dejal, da Oštru prepoveduje omembo njegovega imena v članku, kar bi bilo v nasprotju z Oštrovim kodeksom.
Tudi lastnik zemljišča na Skladiščni 15, Boris Grahor, je zanikal poslovno sodelovanje s podjetjem Kaff. V nasprotju z Jugovcem je prav tako zanikal informacijo, da je Jugovac delal na njegovi parceli. Potrdil pa je, da ga pozna, saj sta rojena istega leta in sta v istem času hodila v šolo.
Na vprašanje, s kom se je dogovarjal o oddaji parcele v najem in komu jo je oddal, je Grahor odgovoril, da z nekom iz podjetja Kaff, a se ni spomnil, s kom. Pojasnil je, da je v tujini in pri sebi nima dokumentov, in predlagal, naj ta podatek pridobimo od njegove žene. Ta ga je sprva Oštru obljubila, a si je pozneje premislila. Na vprašanje, zakaj se je tako odločila, ni več odgovorila.
“Skladiščenje nevarnih odpadkov in ravnanje z njimi se je vršilo na neutrjenem terenu, brez urejenega odvodnjavanja in čiščenja meteornih vod, kar je predstavljalo nevarnost za iztekanje motornih olj, goriva in drugih nevarnih snovi v tla.”
Na eni od tabel na sliki je bila avgusta lani navedena tudi telefonska številka Zorana Jugovca. Foto: Oštro
Dokumentacija, ki jo je Grahor poslal na poziv okoljskega inšpektorata in smo jo pridobili v uredništvu, kaže, da je najemno pogodbo za Skladiščno 15 sklenil 1. februarja letos za eno leto. Oštru ni hotel pojasniti, kdo je parcelo najemal prej, zato ni jasno, kdo je bil odgovoren za skladiščenje okrog dvajset izrabljenih vozil, ki so bila na lokaciji avgusta lani.
Inšpektorica je izjavo in dokumentacijo o dogajanju na Skladiščni 15 zahtevala tudi od podjetja Kaff, vendar ji dokumentov niso dostavili, saj, kot so napisali, z zadevami sploh niso bili seznanjeni: »Povemo vam lahko samo to, da podjetju omenjena lokacija ni znana, nima nobene sklenjene pogodbe o najemu, prav tako nihče od vodstva podjetja nikoli ni bil na tej lokaciji.«
Trdili so, da oseb, omenjenih v inšpekcijskem zapisniku, ne poznajo, drži pa, da tam omenjeni delavec [najverjetneje gre za Jugovca] res dela za Kaff, vendar od 25. oktobra 2020 in le 10 ur na teden.
Na dan prejema sporočila Kaffa je okoljska inšpektorica del preiskovane zadeve odstopila v reševanje finančni upravi (Furs). Na Fursu konkretnega primera niso komentirali, so pa pojasnili, da lahko v okviru svojih pristojnosti preverjajo izpolnjevanje davčnih obveznosti zavezancev in spoštovanje zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
GS Log in Kaff v težavah
Podjetje Kaff je v celoti v lasti trgovskega podjetja Krogec, direktor in lastnik obeh pa je Sašo Vidovič.
Krogec v letih 2015 in 2016 enajst mesecev ni plačal davkov. V letih 2020 in 2021 pa podjetje ni oddalo letnega poročila, zato je ljubljansko okrožno sodišče konec junija letos začelo postopek njegovega izbrisa brez likvidacije. Podjetje Krogec sicer od leta 2016 ni imelo nobenih prihodkov, a je leta 2019 kljub temu dobilo več kot 29.000 evrov dolgoročnega posojila.
Kaff je imel konec lanskega leta za nekaj več kot 1,5 milijona evrov zalog in nekaj več kot 1,7 milijona evrov kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev. Ni jasno, kolikšen delež teh so bile obveznosti do povezanih podjetij ali oseb.
Direktor podjetij Krogec in Kaff Sašo Vidovič se ni odzval na novinarska vprašanja Oštra. GS Log, ki ima sedež na Skladiščni 15, je od maja letos v stečaju. Med oktobrom lani in januarjem letos ni oddal obrazcev za obračun prispevkov za socialno varnost zaposlenih.
Od leta 2015 do 2018 je imel za več kot 110.000 evrov opredmetenih sredstev, kamor sodijo tudi nepremičnine. Leta 2020, ko je GS Log svojemu lastniku Borisu Grahorju prodal parcelo na Skladiščni 15, je podjetje odprodalo ali drugače odsvojilo tri četrtine svojih opredmetenih sredstev, lani pa še za preostalih 22.000 evrov sredstev.
Kljub nemajhni knjigovodski vrednosti zemljišča v velikosti 969 kvadratnih metrov, na katerem po podatkih geodetske uprave stoji 83,1 kvadratnega metra veliko gospodarsko poslopje, je Grahor nepremičnino oddal Kaffu za po lastnih besedah »simboličnih« 100 evrov.
Grahor je obljubil, da bo na novinarska vprašanja Oštra odgovoril naslednji dan, po telefonu, a si je premislil. Začel je postavljati pogoje, ki jih je pospremil tudi s seksistično pripombo, da se želi z novinarko srečati v živo, ker ima lep glas. Na vprašanja nazadnje ni odgovoril.
Okoljski inšpektorat še ni končal inšpekcijskega postopka na Skladiščni 15, ki ga je začel šele marca letos, čeprav bo oktobra minilo že tri leta od prejema anonimne prijave o domnevno nezakonitem zbiranju nevarnih odpadkov v Sežani. Ob prejemu so prijavo uvrstili v četrto, najnižjo prednostno kategorijo. Toda po kriterijih za razvrščanje prednostnih inšpekcijskih nadzorov za leto 2019 se prijave suma zbiranja nevarnih odpadkov uvrščajo v drugo ali tretjo prednostno kategorijo.
Na inšpektoratu niso neposredno odgovorili na vprašanje Oštra, zakaj so to prijavo potisnili na rep prednostnega seznama. »Inšpektorat za okolje in prostor se že dolgo spopada z velikim prilivom prijav in zadev,« so pojasnili in dodali, da so prijave samo pobude za inšpekcijski nadzor.
Izrabljena vozila so zbirali le dvesto metrov od sedeža medobčinskega inšpektorata. Občina Sežana po občinskem statutu sicer skrbi tudi za okolje, med drugim tako, da »sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih«. Ko je medobčinski inšpektorat decembra lani, štiri mesece po prejemu vprašanj Oštra, obiskal Skladiščno 15, niso odkrili nepravilnosti.
Pri preiskovanju te zgodbe je sodelovala tudi nekdanja novinarka Oštra Zala Čas.
