Oštro.si 2019 – top pet zgodb
Ilustracija: Svetlana Tiourina
#29Leaks: Luksuzni avtomobili na davčnem vrtiljaku
Domnevno kriminalno združbo, ki naj bi prek Slovenije na Hrvaško uvozila 86 luksuznih avtomobilov in utajila najmanj dva milijona evrov, naj bi vodila slovenska državljana. Primer je odmeval januarja letos, ko so potekale aretacije domnevnih članov združbe. V uredništvu Oštra.si smo pridobili dokumente, na podlagi katerih smo rekonstruirali, kako je skupina delovala in kdo naj bi bil vanjo vpleten.
Marko Hribovšek je julija 2016 spisal elektronsko sporočilo, polno slovničnih napak in zatipkanih besed. Za svojo stranko je želel ustanoviti podjetje v Veliki Britaniji. Mudilo se mu je.
Prejemnik sporočila je bil Oliver Hartmann iz britanskega podjetja Formations House, ki se ukvarja z ustanavljanjem in upravljanjem podjetij za druge.
Formations House je v središču mednarodnega novinarskega preiskovalnega projekta #29Leaks (#29pobeglih) o pobeglih dokumentih te družbe. Pridobila jih je aktivistična skupina Distributed Denial of Secrets in jih delila z mrežo nepridobitnih novinarskih centrov OCCRP, med njimi tudi s slovenskim nepridobitnim medijem Oštro.si.
Hribovšek je kot dokazilo o prebivališču stranke pripel kopijo računa za zastopanje v kazenski zadevi, v kateri je bil bodoči lastnik nove družbe obtožen poslovne goljufije. Hartmanna to ni zmotilo. V nekaj dneh je v Londonu ustanovil podjetje SAPP UK Limited.
Ta stranka je bil podjetnik Matija Iskra, ki je danes, dobra tri leta pozneje, poleg Tomaža Stoparja, osumljenec kriminalne združbe, ki naj bi pri uvozu 86 luksuznih avtomobilov na Hrvaško prek Slovenije po ugotovitvah hrvaških oblasti utajila vsaj 2,2 milijona evrov.
Podjetja, ki so si izmenjevala lastništvo nad avtomobili in domnevno izdajala ponarejene račune naj bi vodili slamnati direktorji »v slabem finančnem in zdravstvenem stanju«, pravijo hrvaški organi pregona v dokumentu, ki so ga pridobili na Oštru.si
Preiskovanje novinarjev je poleg tega potrdilo povezave nekaterih vpletenih iz skupine tako imenovanih pogrebnikov podjetij ali »orionovcev«.
Podrobneje: #29Leaks: Luksuzni avtomobili na davčnem vrtiljaku
Foto Pixabay
Neznani pesticid v prehranski verigi
Klorpirifos. Tako se imenuje insekticid, ki se po svetu, tudi v Sloveniji, uporablja za zatiranje škodljivcev na raznovrstnih pridelkih. Od tam roma na krožnike. Strokovnjaki so v nizu študij potrdili povezavo med izpostavljenostjo najmlajših otrok klorpirifosu in motnjami v razvoju možganov.
Konec septembra 2016 je nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s sedežem v Mariboru v preiskavo sprejel vzorec jabolk iz Srbije, namenjenih za predelavo. Preiskali so ga na vsebnost pesticidov in odkrili, da količina klorpirifosa presega mejne vrednosti, določene z evropskimi uredbami.
Vzorec, pridobljen med izvajanjem uradnega nadzora ob uvozu, je bil neskladen s predpisi. V oceni tveganja so ugotovili, da vsebnost klorpirifosa pomeni »sprejemljivo tveganje za zdravje odraslih in nesprejemljivo tveganje za zdravje otrok«.
Ocenili so, da vzorec ni varen za zdravje, kažejo dokumenti, ki jih je Oštru.si posredovala uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Pojasnili so še, da je bil del pošiljke predelan v jabolčni kis, ki so ga pozneje v navzočnosti inšpektorja uničili. »Preostanek jabolk je bil uporabljen za krmljenje divjih živali.«
Inšpekcija UVHVVR je poostrila nadzor nad pošiljkami jabolk iz Srbije, informacije o tem primeru pa je uprava poslala tudi v evropski sistem hitrega obveščanja (RASFF). V njem si pristojni nacionalni organi v državah članicah EU in Efte ter ključni evropski organi izmenjujejo podatke in varnostna opozorila.
»Zaradi sistema RASFF so bila številna varnostna tveganja v prehrani preprečena, preden so lahko škodila evropskim potrošnikom,« zagotavljajo na spletnem mestu RASFF.
Toda ko se je sistem zganil, so bila živila pogosto že zaužita. In nadzoru se je izmuznil vsaj insekticid klorpirifos, ki ga številne raziskave povezujejo s hudimi motnjami v razvoju otrok. Znanstveniki so namreč potrdili povezavo med izpostavljenostjo fetusa klorpirifosu in razvojem avtizma, Aspergerjevega sindroma ter doseganjem slabših rezultatov na testih inteligence.
Otroci in odrasli so klorpirifosu izpostavljeni prek kontaminiranih živil, med katerimi sta pri nas pretežno sadje in zelenjava.
Podrobneje: Neznani pesticid v prehranski verigi
Andrej Šiško, poveljnik civilne iniciative Štajerska varda. Foto: Anže Malovrh/STA
Lastnik letala Štajerske varde povezan s podjetnikom Lorisom Požarjem
Septembra so na 24ur.com poročali, da ima Štajerska varda »vojaško letalstvo« in da je opravila izvidniški let na slovenski južni meji. Štajerska varda je paravojaška organizacija in ne more imeti vojaškega letalstva, pravi Slovenska vojska. In ga tudi nima.
Letalo, s katerim je Štajerska varda 10. septembra opravila »izvidniški polet« na slovenski južni meji, je v lasti češkega podjetja Oktigent. Njegov direktor in lastnik je poslovno povezan s podjetnikom Lorisom Požarjem, katerega podjetji imata dve koncesiji za prirejanje iger na srečo, prek enega od njiju pa je tudi pomemben lastnik državnega Casinoja Bled.
Poveljnik Štajerske varde Andrej Šiško je za Oštro.si dejal, da so mu »fantje rekli«, da je polet plačan, sponzorsko. Na agenciji za civilno letalstvo pa so pojasnili, da Oktigentovo letalo nima licence za komercialni prevoz potnikov.
Podrobneje: Lastnik letala Štajerske varde povezan s podjetnikom Lorisom Požarjem
Foto Matej Povše
Prijatelji s Karibov
Pošiljka panamskih dokumentov je s karibskega otoka Angvila naplavila še eno slovensko ime. Dejan Šurbek, ki živi v Mariboru, je bil v zadnjem času dejaven v svetu erotike, v bančništvu in tudi igralništvu, podjetje pa je prek odvetniške družbe Mossack Fonseca ustanovil v začetku leta 2016.
Štiriintridesetletni Dejan Šurbek je podjetne narave. Že pri tridesetih letih je odprl prvi savnarski klub z erotičnim nabojem. Po domače bi se temu sicer reklo javna hiša, toda Šurbek je takrat za Dnevnik izjavil: »Gostom ne bomo urejali prostitutk, ne smemo jih. To je prepuščeno gostom.«
Klub Marina na Ajševici pri Novi Gorici, ki ima tudi petnajst sob, je v tistem letu obiskalo nemalo novinarjev. Šurbek je bil o dejavnosti kluba in ob pričakovanih vprašanjih o prostituciji precej zgovoren, ne pa tudi o vrednosti naložbe, ki je ostala skrivnost.
Po podatkih zemljiške knjige je na parceli, kjer stoji ta savnarsko-erotični klub, vpisana hipoteka Hete (pravne naslednice Hypo banke) v vrednosti 833 tisoč evrov. Heta je bila do konca leta 2016 tudi lastnica zemljišča, takrat pa se je kot lastnik vpisalo podjetje Probonus. To je v lasti Šurbkovega podjetja Uprafin, podjetja Astraea investicije ena igralničarja Jožeta Kojca in slovaškega podjetja 1 Click, ki ga vodi odvetnik Peter Rea. Vsako od njih ima v lasti tretjino Probonusa, njegova bilanca pa kaže, da je imelo lani za 1,1 milijona evrov nepremičnega premoženja.
Po podatkih Bisnodove baze Gvin in Ajpesa je s Šurbkom povezanih več kot deset podjetij, eno od teh, Amicus plus, je bilo pred slabim mesecem po stečaju izbrisano iz registra. V desetih letih delovanja po teh evidencah ni imelo prihodkov ali premoženja. In ker tega ni bilo, je bil stečaj izpeljan na račun davkoplačevalcev. Edini upnik – Kompas shop je prijavil terjatev v višini skoraj 39 tisoč evrov – ni bil poplačan.
Natanko leto pred tem, ko se je Probonus kot lastnik vpisal na zemljišče savnarsko-erotičnega kluba Marina, je Šurbek prek UPC Svetovalne skupine iz Ljubljane začel postopek za ustanovitev podjetja na britanski Angvili. Poimenoval ga je Benavis Inc …
Podrobneje: Prijatelji s Karibov
Prebežnik iz Afganistana pred migrantskim centrom Bira v Bihaću, BiH. Foto: Matej Povše
Na balkanski begunski poti sistematične kršitve človekovih pravic
Zahodni del Bosne in Hercegovine je ozko grlo za migrante in begunce na begu čez Balkan. Številne med njimi na poti proti severu ali zahodu Evrope ujamejo na slovenskem ozemlju, od koder jih zadnje leto sistematično vračajo na Hrvaško. Tam so pogosto izpostavljeni nasilju policije, v Bosni in Hercegovini, kjer nazadnje pristanejo, pa so obsojeni na neznano dolgo čakanje.
Slovenska policija prebežnikom omejuje možnosti, da bi zaprosili za azil, ali pa njihove prošnje »presliši«. O tem govorijo migranti, ki smo jih srečevali vzdolž balkanske begunske poti od Slovenije do Bosne. Primere nasilja nad njimi beležijo nevladne organizacije, preiskuje jih tudi slovenski varuh človekovih pravic.
Takšno ravnanje kaže na sistematične kršitve ključnih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah – v dveh državah članicah EU.
Po treh mesecih intenzivnega terenskega dela in obdelovanja podatkov smo ugotovili, da se praksa tako imenovanih push-backov – zavrnitve beguncev in migrantov na meji brez možnosti vložitve prošnje za azil – na balkanski begunski poti kljub opozorilom nacionalnih varuhov človekovih pravic, nevladnikov, novinarjev in drugih s tega področja nadaljuje v letu 2019.
O tem najbolj jasno pričajo številni begunci in migranti, s katerimi smo – ob sprotnem in poznejšem preverjanju dejstev – govorili v Bosni in Hercegovini, predvsem v Veliki Kladuši in Bihaću. Njihova pričevanja so ključna, saj dokazujejo sistematičnost ravnanja z migranti, ki je v nasprotju z mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah in ravnanju z begunci.
Podrobneje: Na balkanski begunski poti sistematične kršitve človekovih pravic
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.