Matej Zwitter

—

Kočevje se spoprijema z višjo stopnjo kriminala od sosednjih občin, kaže policijska statistika kaznivih dejanj v zadnjih petnajstih letih, ki smo jo analizirali pri Oštru.si. Vodstvo občine odgovornost za to pripisuje policiji, tožilstvu in sodišču, ki naj bi bili do storilcev manjših kaznivih dejanj preveč tolerantni. Podatki kočevskega tožilstva sicer ne kažejo veliko slabše učinkovitosti v delovanju organov pregona glede na slovensko povprečje.

Po podatkih policije je stopnja kriminala v Kočevju na podobni ravni že zadnjih 15 let. Foto: Matej Povše

»Priča smo divjanju huliganskih tolp, ki za seboj poleg škode puščajo vse več občank in občanov v občutku ogroženosti.« Tako je konec avgusta kočevski župan Vladimir Prebilič pisal premierju Marjanu Šarcu. Pismo je sklenil z vabilom na pogovor o ukrepih za povečanje varnosti v občini, med katerimi je navedel tudi varnostno samoorganiziranje na ravni lokalne skupnosti. Tega za zdaj v Kočevju še ni.

Je bil pa dober mesec pozneje, 2. oktobra, na Trgu zbora odposlancev protestni shod v organizaciji civilne iniciative STOP nasilju v Kočevju. Udeleženci so opozorili na po njihovem nevzdržno raven kriminala in predvsem fizičnega nasilja v občini.

Pri Oštru.si smo zbrali statistične podatke policije o kaznivih dejanjih v Kočevju in dveh sosednjih občinah od leta 2004. S podatkovno analizo smo ugotovili, da je tam več kaznivih dejanj kot v sosednjih občinah, Ribnici in Črnomlju. Prav tako uspešnost kočevske policijske postaje pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj ne odstopa od državnega in regionalnega povprečja.

Analizirali smo tudi podatke kočevskega oddelka ljubljanskega tožilstva od leta 2013 do 2018. To po dostopnih podatkih do storilcev kaznivih dejanj ni bolj tolerantno, kot to velja za tožilstva drugod po državi. Je pa manj učinkovito pri reševanju zadev in manj uspešno pri doseganju zapornih kazni.

Visoka stopnja kriminala

V Kočevju je policija lani obravnavala 951 kaznivih dejanj, kar vključuje vsa, za katera je prejela prijavo ali jih je zaznala sama (606 dejanj na 10.000 prebivalcev).

V sosednji Ribnici je bila stopnja kriminalitete v istem obdobju več kot dvainpolkrat nižja. Po številu prebivalcev bolj primerljiva občina Črnomelj je imela leta 2018 denimo skoraj pol nižjo stopnjo kriminala kot Kočevje.

Kazniva dejanja na 10.000 prebivalcev v letu 2018

Vir: Policija, Letno poročilo o delu policije 2018, Oštro.si

Občina Kočevje, ki ima manj kot 16 tisoč prebivalcev, je tako po stopnji kriminalitete bolj primerljiva z bistveno večjo mestno občino Ljubljana. Za Ljubljano podatkov o zaznanih kaznivih dejanjih nimamo, je pa tam policija lani podala ovadbe za 595 kaznivih dejanj na 10.000 prebivalcev. Število zaznanih dejanj je v Ljubljani najverjetneje večje, saj podatek ne vključuje zavrženih prijav.

Višja stopnja kriminalitete v Kočevju sicer ni novost. Sodeč po policijski evidenci je število zaznanih kaznivih dejanj že 15 let spremenljivo, a konstantno precej visoko. Srednja vrednost je 886, največ kaznivih dejanj pa je bilo zaznanih leta 2008, natanko 1061. Med njimi prednjačijo tatvine, hujše oblike vandalizma, velike tatvine in povzročitev lahkih telesnih poškodb.

Prav vandalizem in fizični napadi na posameznike so, kot kaže, letos načeli potrpljenje občine in občanov, kljub temu da je policija statistično zaznala celo manjši upad števila teh kaznivih dejanj v prvih 11 mesecih glede na isto obdobje prejšnjega leta.

Spomladi je občinski svet sklenil po mestu postaviti 21 nadzornih kamer. Foto: Matej Povše

Uničenje občinskih koles

Občina je aprila letos v mestu uvedla sistem za izposojo koles Kolu, toda že do konca meseca so jih neznanci uničili 14 od dvajsetih in tudi dve od petih postaj za izposojo. Maja je občinski svet zasedal na prvi izredni seji v tem mandatu in sklenil po mestu postaviti 21 nadzornih kamer.

»Vzpostavitev videonadzora je nujna in aktualna in ne more počakati na redno sejo,« je župan zapisal v vabilu svetnikom. Nujnost hitrega odziva je utemeljil predvsem s potrebo po varovanju sistema Kolu.

Kot pravi Peter Pirc, ravnatelj osnovne šole Zbora odposlancev in občinski svetnik na županovi listi Moja Kočevska, je poškodovanje sistema za izposojo koles povzročilo spremembo v odnosu občine in občanov do kriminala.

»Tu je šlo res za bagatelno škodo v primerjavi s preostalim, kar se dogaja. Ampak poškodovanje koles je povzročilo premik v razmišljanju,« meni Pirc. Tudi sam sicer ne razume, zakaj bi prav ta incident povzročil tako oster odziv.

Župan dodaja, da vse večja gospodarska škoda zaradi kriminala že ogroža občinske načrte za pridobivanje novih investicij. »Dobival sem zelo zaskrbljene klice gospodarstvenikov. Najbolj sem se bal, da bi se kaj zgodilo Japoncem,« pravi.

Japonska Yaskawa je po letošnji postavitvi prve tovarne robotov napovedala gradnjo druge. Naložbo v širitev proizvodnje v Kočevju je lani končalo podjetje Melamin, ki proizvaja kemične spojine, podjetje Intersocks, ki izdeluje nogavice, pa je lani začelo graditi novo tovarno.

Septembra je na facebooku začela delovati civilna iniciativa Stop nasilju v Kočevju. Neposredni povod za njeno ustanovitev je bil fizični napad na člana društva kočevskih glasbenikov. Kot sta povedala Maks Vovk in Anđela Krsnik iz iniciative, je po napadu skupina ljudi, zbranih okrog društva, začela javno opozarjati na problem kriminala v Kočevju.

Od takrat civilna iniciativa na facebooku objavlja anonimna pričevanja občanov. Ta sicer niso opremljena z informacijami, denimo časom dogodka, ki bi jih bilo mogoče neodvisno preveriti.

Med njimi sta na primer zgodba občana, ki naj bi ga skupina mladostnikov pretepla, ko je pozvonil z zvoncem na svojem kolesu, pa zgodba trgovke, ki naj bi bila priča več krajam in deležna groženj, zaradi česar se ne upa več sprehajati po mestu.

Po besedah Anđele Krsnik so njihove objave skupek osebnih izkušenj, ki so se nabirale dlje časa. Mnoge od njih naj bi bile stare tudi več let.

Vtis, da je sprehod po mestu nevaren, je pretiran, pravi urednik lokalnega časopisa Kočevska Žarko Nanjara. »Kriminaliteta tukaj je velika. Ampak ne morem reči, da se jaz osebno ne počutim varnega.«

“S prstom kazati na policijo in tožilstvo je relativno enostavno. Ponuditi mladim alternativne dejavnosti pa je bistveno težje, vendar dolgoročno tudi bistveno bolj učinkovito.”

— Mojca Plesničar

Policija brez prijave ne more ukrepati

Več občanov, ki so svoje zgodbe delili s civilno iniciativo, je v objavah na facebooku izrazilo nezadovoljstvo z delom policije. Enako meni tudi občinska oblast. Župan Vladimir Prebilič je avgusta v pismu premierju Šarcu kritično pisal o delu kočevskega sodstva in policije, v začetku septembra, na izredni seji občinskega sveta – z edino točko dnevnega reda »(Ne)varnost v občini Kočevje« – pa je poudaril, da je velika težava nezaupanje v policijo.

»Pravosodni sistem do kršilcev javnega reda in miru, do vlomilcev in tako imenovanih malih kriminalcev deluje sorazmerno tolerantno. Policija in tudi sodišča aktivno spodbujajo k neprijavljanju manjših škod oziroma k umikanju prijav, zaradi česar ta dejanja praviloma ne doživijo epiloga. Tožilci odstopajo od pregona, sodniki, če do postopka sploh pride, izrekajo pogojne kazni ali opravljanje družbenokoristnega dela. Kriminalnih povratnikov tako ne izločijo iz družbe,« je zapisal.

PP Kočevje

Slovenija

Vir: Letno poročilo o delu policije 2018, Poročilo o delu policijske uprave Ljubljana za leto 2018

Po županovem mnenju je popustljivost policije, tožilstva in sodstva načela zaupanje občanov, ti pa posledično ne prijavljajo kaznivih dejanj. Brez prijave policija in tožilstvo ne moreta ukrepati. Tri najpogostejša kazniva dejanja v občini – tatvina, poškodovanje tuje stvari in lahka telesna poškodba – se namreč lahko preganjajo le na predlog oškodovanca. Župan meni, da je tako začarani krog sklenjen.

Pri preiskavi zaznanih kaznivih dejanj analiza podatkov policije kaže, da je bila policijska postaja Kočevje nekoliko manj učinkovita od slovenskega povprečja, ki je bilo lani 48-odstotno. Tamkajšnja policija je storilce odkrila v dobrih 40 odstotkih zaznanih kaznivih dejanj, kar je slabše od državnega povprečja, a nekoliko boljše od povprečja policijske uprave Ljubljana, pod katero spada tudi kočevska policijska postaja (38 odstotkov).

Statistični podatki prav tako ne potrjujejo županovega očitka, da naj bi policija spodbujala umik prijav. Delež primerov, v katerih policija ugotovi, da ni pravne podlage za kazensko ovadbo, je v Kočevju z dobrimi petimi odstotki več kot dvakrat nižji od slovenskega povprečja. V te primere so všteta tudi kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog oškodovanca, a ta po prijavi na policijo predlog umakne.

Prebilič je neomajen: »Statistika je mati prilagajanja dejstev. Lahko vam povem, kaj ljudje mislijo, in to je pomembno. Meni lahko rečete, da po statistiki sploh nimamo problema. Ampak če imate ljudi na ulici, povejte njim, da nimamo problema.«

Koliko kaznivih dejanj ni nikoli prijavljenih policiji, je nemogoče ugotoviti, vendar komandir kočevske policijske postaje Silvo Košir prav tako ugotavlja, da je neprijavljanje težava. »Glede na slišano tudi na protestnem shodu lahko sklepamo, da določenih dejanj niso prijavili,« je dejal.

Tudi sam je opozoril, da policija dejanj, ki se preganjajo na predlog oškodovanca, brez prijave ne more preganjati. Hkrati je zatrdil, da vsako prijavo preiščejo, in če ugotovijo elemente kaznivega dejanja, podajo kazensko ovadbo na tožilstvo.

Občina Kočevje, ki ima manj kot 16 tisoč prebivalcev, je po stopnji kriminalitete bolj primerljiva z bistveno večjo mestno občino Ljubljana. Foto: Matej Povše

Več pogojnih obsodb

»Naslednji so tožilci, ki so do bagatelnega kriminala malo bolj popustljivi – pri tem jih lahko razumem, ampak tako ravnanje se vrne kot bumerang,« pravi župan o domnevni krivdi tožilstva za višjo stopnjo kriminala v občini.

Posledica takega ravnanja naj bi bilo, kot trdi Prebilič, nekaznovanje tatvin v trgovskih centrih. Ti naj bi se, pravi, dogovorili, da kraj malih vrednosti niso prijavljali. »Prvič nekdo ukrade za 50 evrov izdelkov, drugič za dvakrat po 50 in tako naprej. In sčasoma se meje dovoljenega začnejo premikati ali pa se celo zabrišejo.«

Na okrožnem državnem tožilstvu županovih navedb ne komentirajo. Poudarjajo, da se tožilci o vodenju zadev odločajo samostojno ter skladno z zakonodajo in smernicami generalnega državnega tožilca.

V primeru malih tatvin v trgovinah, na katere je opozoril župan, navodilo vrhovnega državnega tožilstva dopušča, da tožilec ovadbo zavrže zaradi načela nesorazmernosti med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon. Navodilo velja za tatvine v vrednosti do 250 evrov.

»Za kraje do 50 evrov imajo tožilci navodilo, da morajo posebej pretehtati, ali je kazenski pregon sploh smiseln,« pravi raziskovalka na inštitutu za kriminologijo Mojca Plesničar. »To je na meji smiselnosti pregona in ponavadi se tega niti ne preganja. Razumem pa, da veliko število takih kraj lahko pomeni težavo.«

Toda kočevski oddelek tožilstva, ki sicer sodi pod okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, po dostopnih statističnih podatkih do tovrstnih primerov vsaj lani ni bil bolj toleranten od tožilskega povprečja. Od vseh zavrženih ovadb zoper fizične osebe jih je zaradi nesorazmernosti zavrgel slabih 15 odstotkov.

Na državni ravni je bil ta delež, sodeč po zbirnih podatkih za vsa okrožna tožilstva iz poročila za leto 2018, za slabe tri odstotne točke višji. Vendar pa se je v zadnjih petih letih delež ovadb, zavrženih zaradi nesorazmernosti, na kočevskem oddelku tožilstva gibal okrog srednje vrednosti dobrih 18 odstotkov.

Razlogi za zavrženje v letu 2018

od vseh zavrženih ovadb

Vir: Vrhovno državno tožilstvo, Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2018, Oštro.si

Precej več ovadb tožilstvo v Kočevju zavrže s soglasjem oškodovancev. V zadnjih šestih letih je kočevski oddelek najmanj petino primerov zavrgel zaradi umika predloga za pregon, kar je tudi najpogostejši razlog za zavrženje ovadb. Kadar oškodovanec kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog, prijavo umakne, tožilec pregona ne more nadaljevati.

Približno enako pogosto kot zaradi umika predloga za pregon je kočevski tožilski oddelek ovadbe v tem obdobju zavrgel po poravnavi ali odlogu pregona; zavrženih zadev je bilo povprečno za slabo četrtino. V teh zadevah gre za alternativno rešitev spora, v obeh primerih pa je potrebno soglasje oškodovanca.

Pri poravnavanju storilec in oškodovanec skleneta sporazum. Pri odloženem pregonu pa tožilstvo storilcu naloži denimo plačilo ali odpravo škode, denarno nakazilo organizaciji v javnem interesu ali opravljanje dela v splošno korist.

Tak način reševanja kazenskih ovadb je po mnenju asistenta na ljubljanski pravni fakulteti in raziskovalca na inštitutu za kriminologijo Miha Hafnerja pogosto smiseln, predvsem zaradi hitrosti reševanja zadeve. »Sankcija je učinkovita, kadar je hitra in gotova. Postopki pred sodišči pa trajajo dlje časa in javnost pogosto nima občutka, da je pravici zadoščeno,« pravi.

Odlog pregona je, kot navajajo navodila vrhovnega državnega tožilstva iz lanskega leta, posebej primeren pri tatvinah male vrednosti, kadar so oškodovanci pravne osebe, na primer trgovine in bencinske črpalke.

Analiza statističnih podatkov kočevskega oddelka tožilstva za obdobje od leta 2013 do lani kaže, da ta ne izstopa po toleranci do storilcev manjših kaznivih dejanj. Lani je glede na državno povprečje manjši delež ovadb zavrgel po lastni presoji, večjega pa bodisi na predlog bodisi s soglasjem oškodovanca.

Tudi skupni delež vseh zavrženih ovadb je v Kočevju nižji od državnega povprečja. Na tamkajšnjem oddelku ljubljanskega tožilstva so lani zavrgli nekaj manj kot polovico vseh ovadb, na ravni države pa je bil ta delež na okrožnih tožilstvih v povprečju nekaj več kot 60-odstoten.

Je pa tožilstvo v Kočevju manj učinkovito pri reševanju ovadb zoper fizične osebe, kot to velja na državni ravni. Od vseh nerešenih ovadb je bil lani delež nerešenih ovadb na tožilstvu skoraj 85-odstoten, preostalih 15 odstotkov pa se je zagozdilo pri policiji in drugih organih. Po podatkih iz letnega poročila vrhovnega državnega tožilstva so na državni ravni okrožna tožilstva bolj učinkovita: od vseh nerešenih ovadb jih je v povprečju manj kot dve tretjini nerešenih pri tožilstvu.

Delež pogojnih obsodb v letu 2018

od vseh obsodilnih sodb

Vir: Vrhovno državno tožilstvo, Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2018, Oštro.si

Kočevsko tožilstvo je manj uspešno tudi pri doseganju zapornih kazni. Lani je sodišče v devetih od desetih primerov, ki jih je vodil kočevski oddelek tožilstva, dosodilo pogojne obsodbe. Na državni ravni je bil po letnem poročilu vrhovnega državnega tožilstva ta delež na vseh okrožnih tožilstvih skupaj nekaj več kot dvotretjinski.

Župan Prebilič pravi, da je v nekaterih primerih pogojne obsodbe težko razumeti. Navedel je več primerov fizičnega napada, v katerih je sodišče storilcem dosodilo pogojne kazni. »Ljudje so pričakovali, da bodo te osebe tako ali drugače odstranjene iz okolja,« je pojasnil svoje nerazumevanje.

“Kriminaliteta tukaj je velika. Ampak ne morem reči, da se jaz osebno ne počutim varnega.”

— Žarko Nanjara

Strožje kazni ne učinkujejo

Pri zahtevah po strožjih kaznih je potrebna pazljivost, sta v pogovoru za Oštro.si opozorila Miha Hafner in Mojca Plesničar z inštituta za kriminologijo. Hafner pravi, da strožje kaznovanje ni učinkovito za zmanjšanje povratništva: »Enako je pri zviševanju glob za prometne prekrške. Morda imajo višje globe kratkotrajni učinek, dolgoročno pa števila prekrškov ne zmanjšajo.«

V zadnjih letih po podatkih policije v Kočevju več kaznivih dejanj storijo mladi in mlajši odrasli. Leta 2017 je policija zaznala podvojitev števila storilcev, starih od 15 do 17 let (s 30 na 60), ki je pred tem več let upadalo. Lani je bilo storilcev v tej starostni skupini spet manj, opazen pa je bil več kot 50-odstotni porast števila storilcev, starih od 25 do 35 let (s 184 na 285).

Povprečna starost storilcev je tako od leta 2016 do danes padla z dobrih 32 na nekaj manj kot 28 let. Upad povprečne starosti je opazen predvsem pri treh najpogostejših premoženjskih kaznivih dejanjih: tatvini, veliki tatvini in poškodovanju tuje stvari. Medtem so povzročitelji lahkih telesnih poškodb v povprečju starejši, imajo skoraj 35 let.

Plesničarjeva je poudarila, da je predvsem pri mladih kazenski postopek lahko kontraproduktiven. »Ko ima človek enkrat etiketo, da je kriminalec, se kmalu začne obnašati skladno s to etiketo. Seveda pa je te posledice treba tehtati s posledicami njihovih dejanj.«

Na področju represivnih ukrepov je večja navzočnost policije učinkovitejši preventivni ukrep kot strožje kazni, pravita raziskovalca. »Povečana navzočnost policije, tudi brez ukrepanja, lahko pripomore k preprečevanju manjših kaznivih dejanj in pomaga ustvariti občutek reda,« pravi Plesničarjeva.

Komandir kočevske policijske postaje Silvo Košir. Foto: Matej Povše

Policija je pojasnila, da so od lanske jeseni policijsko navzočnost v Kočevju okrepili s 15 pripadniki posebne enote iz Ljubljane.

Nadzor krepi tudi občina. Kot že omenjeno, je po poškodovanju sistema izposoje koles uvedla videonadzor na občinskih površinah. Policija zatrjuje, da so se kamere pri ugotavljanju storilcev kaznivih dejanj izkazale za koristne.

Občinsko komunalno podjetje je septembra objavilo razpis za fizično varovanje, s čimer naj bi po županovem zatrjevanju pomagali policiji pri nadzoru javnih površin. Po sestanku s predstavniki nakupovalnih centrov so, kot pravi Prebilič, tudi ti uvedli fizično varovanje.

»A to so še vedno ukrepi s kazenskega področja,« pravi Plesničarjeva, ki meni, da je treba stopiti nekaj korakov nazaj. »S prstom kazati na policijo in tožilstvo je relativno enostavno. Ponuditi mladim alternativne dejavnosti pa je bistveno težje, vendar dolgoročno tudi bistveno bolj učinkovito.«

Pojasnila je, da je s kazensko politiko lažje sankcionirati majhno skupino nasilnih mladih. »Če probleme povzročajo velike skupine mladih, je najbrž nekaj narobe v okolju.«

Deveto leto županovanja

Po podatkih policije je stopnja kriminala v Kočevju na podobni ravni že zadnjih 15 let. Nov v občini ni niti župan Vladimir Prebilič, ki je lani nastopil tretji zaporedni mandat.

Na vprašanje, zakaj se občina na problem kriminala ni odzvala že prej, odgovarja, da je vsako leto na obiskih krajevnih skupnosti krajane pozival, naj kazniva dejanja prijavljajo. O letošnjem odzivu pa je dejal: »Meni – mislim, vsem nam – se je preprosto zgodila civilna iniciativa.«

Urednik časopisa Kočevska Žarko Nanjara pa meni, da je za razumevanje odziva občine ključno vedeti, da so kraje in vandalizem prekrižali nekatere občinske načrte za razvoj gospodarstva.

»Nima celotna populacija v Kočevju problema s kriminalom. Do zdaj je bilo to omejeno bolj na nekatere sloje in lokalne skupnosti. Ko je kriminal začel ovirati načrte za razvoj gospodarstva in turizma, se je oblast zganila,« je pojasnil Nanjara. »Civilni iniciativi pa je enostavno prekipelo, ko so napadli člana kluba kočevskih glasbenikov.«

Kočevski romski svetnik Marjan Hudorovič je poudaril, da prizadevanja iniciative pri omejevanju kriminala v občini podpirajo. Foto: Matej Povše

Maks Vovk in Anđela Krsnik iz civilne iniciative Stop nasilju v Kočevju menita, da so za kriminal v Kočevju odgovorni pripadniki romske skupnosti. Civilna iniciativa se je v svojih objavah pričevanj na facebooku sprva izogibala imenovanju etnične pripadnosti domnevnih storilcev. Namesto tega so uporabljali zapis »občan« – v navednicah.

Andreja Vezovnik, ki se na fakulteti za družbene vede ukvarja z analizo diskurza, pravi, da je uporaba navednic pogost način ograjevanja od svoje lastne izjave. »To je evfemizem, pri katerem je vsakemu bralcu jasno, na katero skupino meri, a stremi k politični korektnosti.« Pravi, da gre za »proces drugačenja, pri katerem ima Drugi vedno negativno konotacijo«.

Kočevski romski svetnik Marjan Hudorovič je poudaril, da prizadevanja iniciative pri omejevanju kriminala v občini podpira. Glede kazanja s prstom na romsko skupnost pa je dodal: »Prav je, da vsak najprej pomete pred svojim pragom.«

Imate informacijo ali dokumente, ki so pomembni za razumevanje te teme?
Varno nam jih lahko predate prek portala za anonimno posredovanje informacij v javnem interesu žvižgač.si.

Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.

V Kočevju si podajajo odgovornost za kriminal