Prestižne nepremičnine za jordanskega kralja
Will Fitzgibbon; priredba Oštro
—
Pandorini dokumenti razkrivajo, da je kralj Abdulah II. med letoma 2003 in 2017, ko je država prejemala denarno pomoč iz tujine, prek slamnatih podjetij kupil za 100 milijonov dolarjev nepremičnin v ZDA in Veliki Britaniji.
Kralj Abdullah II. Foto: Daina Le Lardic/Evropski parlament
Po številnih protestih, na katerih so Jordanci zahtevali odpravo korupcije in revščine, so oblasti junija lani napovedale konec skrivanju premoženja. Iz monarhije kralja Abdulaha II. naj bi namreč vsako leto odteklo približno 800 milijonov dolarjev.
Po napovedih oblasti naj bi Jordanija tako izsledila vsak jordanski dinar, ki so ga državljani skrili v davčnih oazah. Takratni premier je obljubil, da nobeno premoženje v davčnih oazah ne bo ušlo nadzoru. Nobeno, razen kraljevo.
Kot kažejo Pandorini dokumenti, je kralj Abdulah II., ki vlada od leta 1999, lastnik 14 prestižnih nepremičnin v ZDA in Veliki Britaniji v skupni vrednosti več kot 100 milijonov dolarjev. Prek slamnatih podjetij v davčnih oazah jih je kupil med letoma 2003 in 2017. Dokumenti razkrivajo, da so kraljevi svetovalci javnosti poskušali prikriti njegovo premoženje.
Kralj je med drugim kupil hišo v Ascotu, enem najdražjih britanskih mest, več milijonov vredna stanovanja v središču Londona in štiri razkošna stanovanja v ameriški prestolnici. Strokovnjaki za Bližnji vzhod menijo, da bo jordanski kralj zaradi razkritja skritih nepremičnin izgubil veliko podpornikov.
Večino nepremičnega premoženja v Veliki Britaniji in ZDA je kralj namreč kupil po letu 2011, torej v obdobju arabske pomladi, zaradi katere so padle vlade v Egiptu, Libiji in Tuniziji. V Jordaniji so bili prodemokratični protesti sicer mirnejši in manj množični kot v omenjenih državah.
Ocenili so še, da si Abdulah II. ne more privoščiti veliko napak, saj so državljani že dlje časa nezadovoljni zaradi gospodarske stagnacije in številnih beguncev v državi.
ICIJ
Odvisnost od tuje pomoči
Jordanija je ena najrevnejših držav na Bližnjem vzhodu, saj je tako rekoč brez nafte, vodnih virov pa ima zelo malo, zato se zanašajo na mednarodno pomoč. Lani je od ZDA prejela poldrugo milijardo dolarjev, 218 milijonov dolarjev pa bo za blaženje posledic pandemije covida-19 dobila od Evropske unije.
Monarhija na severu in vzhodu meji na Sirijo, ki je v vojnem stanju, in Irak, na zahodu pa na Zahodni breg, ki ga okupira Izrael. Veliko državne pomoči dobi predvsem zaradi milijonov beguncev iz Palestine in Sirije, ki bivajo v jordanskih zatočiščih. Država je tudi pomembna zaveznica ZDA.
Razkritje bogastva kralja Abdulaha tako ne bo vplivalo le na njegovo podporo v domovini, temveč bo razjezilo tudi države, ki Jordanijo financirajo, je za mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) povedala Annele Sheline, strokovnjakinja za religijo in politiko na Bližnjem vzhodu.
Kraljevi odvetniki so sicer zatrdili, da ima kralj legitimne razloge za nakup nepremičnin prek podjetij v davčnih oazah. Poudarili so, da ni nikoli zlorabil državnih sredstev ali tuje pomoči, in dodali, da njegovo bogastvo izhaja iz osebnih virov.
Kraljevi odvetniki so še sporočili, da večina slamnatih podjetij ne obstaja več oziroma niso povezana s kraljem, poleg tega so zatrdili, da je ICIJ nekatere nepremičnine napačno pripisal kralju. Odvetniki odgovora niso želeli dodatno pojasniti zaradi domnevnega tveganja za zasebnost in varnost kralja in njegove družine,
Kralj Abdulah II. je med drugim lastnik prestižne nepremičnine v Belgravi v Londonu. Foto: Martin Godwin/ICIJ
Kralj Abdulah skriva premoženje že več kot 20 let
Preiskava Pandorinih dokumentov razkriva, da je kralj Abdulah lastnik vsaj 36 podjetij v skrivnostnih davčnih oazah. Pri poslih sta mu pomagala britanska odvetnica Victoria Loraine in njen poslovni partner, računovodja Andrew Evans.
Lorainova je bila lastnica švicarske družbe, ki je leta 1995 kralju Abdulahu pomagala ustanoviti enega njegovih prvih slamnatih podjetij na Britanskih Deviških otokih. Sodeč po švicarskih arhivih sta bila Lorainova in Evans sodelavca v enem od podjetij za upravljanje premoženja, ki ju je v Švici ustanovil Evans.
Od leta 2007 je kraljeve posle v Panami in na Britanskih Deviških otokih vodila odvetniška pisarna Alcogal, ena glavnih ponudnic pravnih storitev in storitev v davčnih oazah. Glede na dopisovanje med odvetniško pisarno in Evansom je bil ta eden glavnih upravljavcev kraljevega premoženja.
Po zakonodaji Britanskih Deviških otokov in številnih drugih držav, tudi ZDA, morajo podjetja, kot je Alcogal, prijaviti sum pranja denarja in podobnih kršitev, v nasprotnem jim denimo na Britanskih Deviških otokih grozi okoli 75 tisoč dolarjev kazni. Prijaviti morajo zlasti politike, vladne uslužbence in druge, ki veljajo za politično izpostavljene osebe.
Kljub temu je Alcogal leta 2017 ocenil, da nobeno od kraljevih podjetij ni povezano s politično izpostavljeno osebo, čeprav prav kralj Abdulah imenuje vlado, razpušča parlament in potrjuje zakone. Pandorini dokumenti kažejo, da je Evans od Alcogala zahteval dodatno zaščito identitete dejanskega lastnika za primer, da bi podatke o njem za morebitno kazensko preiskavo zahtevala tretja država.
Potem ko so svet stresli panamski dokumenti, morajo registracijski agenti, kot je Alcogal, identiteto dejanskih lastnikov podjetij, ki jih upravljajo, tudi na Britanskih Deviških otokih razkriti oblastem.
Dokumenti kažejo, da je Evans kot dejanskega lastnika kraljevih slamnatih družb nameraval prijaviti eno od svojih podjetij. Zakonodaja te otoške države sicer dopušča, da se lastništvo ne razkrije, če je dejanski lastnik država.
Uslužbenec Alcogala za skladnost poslovanja je junija 2018 v elektronskem sporočilu pojasnil, da bi Evansov predlog izpolnjeval pogoje za uveljavitev zakonske izjeme. Pri tem je sicer pripomnil, da zadeva ni v duhu novega zakona, ki naj bi pripomogel k spremembi javne percepcije, da so Britanski Deviški otoki zatočišče za umazani denar.
Pri pisanju zgodbe so sodelovali: James Oliver, Mago Torres, Margot Williams, Emilia Diaz-Struck
