Mašenjka Bačić, Anja Vladisavljević, Maja Čakarić

—

Jadranska pivovarna, ki je bila tedaj v lasti Pivovarne Laško, je leta 2006 podjetju Žitni terminal za sumljivo nizko ceno prodala silos. Pandorini dokumenti razkrivajo vlogo slovenskega državljana, ki je bila doslej skrita v davčni oazi.

»Prosimo vas, da kar najhitreje posredujete v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih prek vodstva Jadranske pivovarne – Split več let izvajajo odgovorne osebe slovenske Pivovarne Laško,« so mali delničarji Jadranske pivovarne februarja 2012 sporočili hrvaškemu državnemu odvetništvu.

Jadranska pivovarna je bila takrat že dvanajst let v večinski lasti Pivovarne Laško. Ta je leta 2010 ustavila proizvodnjo v Splitu in ukinila številna delovna mesta. Podjetje je dotlej že izgubilo del prihodkov in proizvodnje, vrednost delnic je padla, njegove nepremičnine so prodajali.

Med temi so bili tudi deli velikega silosa v Vranjicu. Leta 2006 jih je takratna uprava Jadranske pivovarne prodala novoustanovljenemu podjetju Žitni terminal, ki jih upravlja še danes. Toda mali delničarji niso vedeli, kdaj in kako so bili deli silosa prodani, kažejo zapisniki njihovih skupščin iz tistega obdobja. Ocenili pa so, da so jih prodali za precej manj od tržne cene.

Preiskovanje slovenskega in hrvaškega centra Oštro, tudi na podlagi Pandorinih dokumentov, razkriva, da so podjetje Žitni terminal prevzele družbe iz davčnih oaz. Te so bile povezane s slovenskim državljanom Marjanom Žumerjem, ki je bil tudi prvi ustanovitelj Žitnega terminala.

Leta 1991 je Jadranska pivovarna zaposlovala več kot 900 ljudi, deset let kasneje pa 275. Potem ko jo je prevzela Pivovarna Laško, se je število zaposlenih še zmanjševalo, prihodki so se zniževali, proizvodnja se je krčila. Podjetje je imelo v lasti najmanj šest nepremičnin, med drugim silos v Vranjicu, tovarno testenin v Omišu in pekarno v Splitu.

Mali delničarji so menili, da je Pivovarna Laško proizvodnjo zmanjševala, da bi lahko prodala vredne nepremičnine.

Nenavadne poslovne poteze

Maja 2006 je Marjan Žumer v hrvaškem mestu Solin ustanovil podjetje Žitni terminal. V manj kot desetih dneh je podjetje že prevzela Jadranska pivovarna, katere generalni direktor je bil slovenski državljan Tomaž Udrih.

Istega dne je potekala skupščina malih delničarjev Jadranske pivovarne, na kateri uprava ni podala informacij o prevzemu. Delničarje so zanimali vzroki za izgubo pivovarne, ki je konec leta 2005 znašala 22,7 milijona kun (3,1 milijona evrov). Poleg tega so hoteli izvedeti, kje je denar od že prodanega premoženja podjetja, saj so menili, da ga pivovarna prodaja pod ceno. Udrih jim je odvrnil le, da bodo verjetno prodali tudi silos.

Oktobra 2006 je Jadranska pivovarna del opreme in del silosa za skladiščenje blaga v Vranjicu naposled prenesla na Žitni terminal. Vrednost silosa je bila ocenjena na nekaj manj kot 25 milijonov kun (3,4 milijona evrov).

Nekaj mesecev pozneje je Jadranska pivovarna Žitni terminal za 3,2 milijona evrov prodala zagrebškemu podjetju Amecco Holding, torej za vsoto, podobno ocenjeni vrednosti silosa.

Podjetji sta se o prodaji dogovorili že avgusta 2006, ko sta podpisali predpogodbo o prodaji poslovnega deleža, ki je vključevala tudi ocenjeno vrednost silosa.

Marko Sučić, nekdanji član nadzornega sveta Jadranske pivovarne in prokurist podjetja v letih 2009 in 2010, je za Oštro pojasnil, da je Pivovarna Laško kupila Jadransko pivovarno za proizvodnjo piva, nameravala pa se je »osvoboditi« delov podjetja, ki so ustvarjali izgubo. Po njegovem ne drži, da so svoje načrte o prodaji nepremičnine namenoma skrivali, saj da so »vsi vedeli vse«.

Doslej ni bilo znano, kdo stoji za Amecco Holdingom. Julija 2006 so ga ustanovila tri tuja podjetja: Chapman Import z Britanskih Deviških otokov, Comarax s sedežem na Madeiri in švicarski Ameropa Holding. Leta 2007 sta Comaraxov delež v enakovrednih deležih prevzela Chapman Import in Ameropa Holding.

Marjan Žumer, who established Žitni terminal, was an employee of Ameropa’s Austrian branch at the time of the company’s takeover. The Pandora Papers now reveal that in 2010 he and an Italian citizen Andrea Galli took over Chapman Import. Its former owner was a Slovenian lawyer Damijan Pavlin, a former state secretary in the country’s local government office.

Ob prevzemu Žitnega terminala je bil v avstrijski podružnici Amerope zaposlen tudi Marjan Žumer. Pandorini dokumenti zdaj razkrivajo, da sta Žumer in italijanski državljan Andrea Galli leta 2010 prevzela še Chapman Import, torej solastnika Žitnega terminala. Pred njima je bil lastnik podjetja Chapman Import slovenski odvetnik in nekdanji državni sekretar Damijan Pavlin.

Pavlin svojega delovanja v podjetju ni želel komentirati. Od leta 2010 ni bil več lastnik, z mesta direktorja podjetja Chapman Import pa je odstopil marca 2011, dvanajst dni po prevzemu funkcije državnega sekretarja. Komisiji za preprečevanje korupcije o vodenju podjetja Chapman Import ni poročal.

V podjetju Ameropa Holding se na prošnjo za podrobnejša pojasnila o udeležbi v Amecco Holdingu niso odzvali.

Marjan Žumer je za Oštro povedal, da se je Jadranska pivovarna odločila za prodajo silosa in ga, skupaj s koncesijo za nakladanje in pretovarjanje žit in drugega blaga, za tri milijone evrov ponudila Ameropi. »Za nakup nepremičnine je Ameropa potrebovala pravno osebo, registrirano na Hrvaškem. Kot edini lastnik sem jo ustanovil v dogovoru z vodstvom Amerope,« je povedal Žumer.

Dodal je, da je bil pogoj za nakup silosa pridobitev neprenosljive koncesije Jadranske pivovarne. Ta je Žitni terminal prevzela zato, da bi lahko na to podjetje najprej prenesla koncesijo, potem pa ga prodala Ameropi.

Konec Jadranske pivovarne

V naslednjih letih je Žitni terminal uspešno posloval, Jadranska pivovarna pa je ustvarjala izgubo in leta 2010 prenehala s proizvodnjo. Dvakrat, v letih 2009 in 2010, so delavci Jadranske pivovarne tovarno zasedli in poskušali nadaljevati s proizvodnjo piva, s čimer so hoteli opozoriti slovenske lastnike in hrvaško vodstvo, da je skrajni čas za ukrepanje.

Tomaž Udrih je leta 2009 iz osebnih razlogov odstopil z mesta generalnega direktorja Jadranske pivovarne. Takratni direktor Pivovarne Laško Boško Šrot, ki so ga istega leta pridržali zaradi oškodovanja družbe in je še danes v zaporu, pa je za Oštro povedal, da se je prejšnje vodstvo odločilo vlagati v prodajo in opremo ter pričakovalo, da bo poslovalo uspešno, vendar tudi po investicijah ni bilo dobička.

»Resnici na ljubo je treba povedati, da nam ni šla na roko politična situacija oziroma napetosti med Slovenijo in Hrvaško, saj je prodaja piva zelo emocionalna in občutljiva.« Videl je dve možnosti, prodajo ali stečaj Jadranske pivovarne: »V obeh primerih bi seveda nastala izguba. Zato sem bil naklonjen prodaji, saj bi večina zaposlenih obdržala službo.«

Mali delničarji Jadranske pivovarne niso bili zadovoljni s poslovanjem vodstva, ki ga je imenovala Pivovarna Laško. O sumih nepremičninskega posredovanja in namernega zniževanja vrednosti delnic so obvestili takratno predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor, hrvaško državno odvetništvo in Uskok, urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala. Po pomoč so se obrnili tudi na male delničarje Pivovarne Laško, vendar brez uspeha.

Na Uskoku so za Oštro potrdili, da so prejeli prijave v zvezi z Jadransko pivovarno, predali so jih občinskemu državnemu odvetništvu v Splitu. Tam v preiskavi domnevnih kaznivih dejanjih, škodljivih pogodb ter zlorabe položaja in pooblastil niso potrdili suma kaznivih dejanj, zato so prijavo zavrgli.

Na zahtevo malih delničarjev je splitsko gospodarsko sodišče Jadranski pivovarni izdalo začasno prepoved prodaje premoženja z utemeljitvijo, da so jim v preteklosti »onemogočili dostop do nepremičninskih pogodb« in podatkov o poslovanju. Toda v dveh mesecih so ukrep odpravili, ker mali delničarji proti Jadranski pivovarni niso vložili tožbe.

Nenad Bulović, takratni predstavnik malih delničarjev, je za Oštro povedal, da niso imeli denarja za nadaljnje sodne postopke.

Bulović, ki je leta 2005 magistriral iz marketinških strategij v pivovarstvu, je sodeloval pri izdelavi ocene vrednosti prodanih nepremičnin, med drugim silosa v Vranjicu. »Kdor se spozna na posel, ve, da je silos rudnik zlata. Razprostira se na približno 38.000 kvadratnih metrih. Mislim, da je vreden vsaj desetkrat več od prodajne cene,« je dejal za Oštro.

Tudi v Jadranski pivovarni so ocenili, da je silos vreden več. Kot je za Oštro povedal Marjan Žumer, ga je ta Ameropi najprej hotela prodati za osem milijonov evrov, nato pa za šest. Ko je Ameropa ponudbo zavrnila, so ji silos skupaj z opremo in koncesijo prodali za 3,2 milijona evrov.

Žitni terminal je v letnem poročilu za leto 2006 poročal o bruto vrednosti zemljišč in objektov v višini 51 milijonov kun (7 milijonov evrov). Vodja računovodstva Žitnega terminala Tanja Metana je za Oštro pojasnila, da je imela toliko premoženja Jadranska pivovarna, a se ni spomnila, v katerem poslovnem letu.

Nekdanji direktor Udrih je za Oštro povedal, da je vrednost silosa ocenil sodni izvedenec, neodvisna revizija pa je potrdila vrednost 23,9 milijona kun (3,3 milijona evrov). Za to vsoto so Žitni terminal kasneje prodali Amecco Holdingu.

Ocene o tem, ali so bile nepremičnine prodane pod ceno, nismo mogli neodvisno preveriti.

Sodni izvedenec za gradbeništvo in cenitev nepremičnin Zvonimir Ajduk je za Oštro pojasnil, da je treba za veljavno cenitev nepremičnine, katere primarni namen je ustvarjanje dohodka, upoštevati pričakovani dohodek od te nepremičnine, ki je osnova za izračun njene vrednosti.

Žitni terminal je po prevzemu uspešno posloval. Dobiček je rastel, kupili so še dva silosa na Hrvaškem.

Leta 2014 je Chapman Import svojo polovico Žitnega terminala brezplačno prenesel na švicarsko podjetje Maura Adriatic. Pandorini dokumenti kažejo, da sta bila takratna lastnika obeh tujih družb Marjan Žumer in Andrea Galli.

Leta 2020 je lastniško strukturo zapustil tudi Ameropa Holding, tako je danes Maura Adriatic edini lastnik Žitnega terminala. Po hrvaškem registru dejanskih lastnikov so njegovi dejanski, a posredni lastniki Marjan Žumer, Andrea Galli, Tanja Žumer in Paola Marchetti.

Jadranske pivovarne danes ni več. Ko jo je leta 2018 kupil nizozemski Heineken, ki je pred tem prevzel Pivovarno Laško, je bila njena glavna dejavnost »najem«. V njeni lasti so sicer ostali del silosa in nekdanji poslovni prostori v Vranjicu.

»Postala je navadno Heinekenovo skladišče. Vendar na izredno dobri lokaciji,« je to komentiral Bulović.

Dragana Pećo (OCCRP) contributed to this story.

Do you have information or documents relevant to the understanding of the reported subject?
You can safely send them through our whistleblowing platform zvizgac.si.

Jadranski silos na obali Britanskih Deviških otokov

Nenavadne poslovne poteze

Konec Jadranske pivovarne