Atanas Tchobanov (BIRD), Dragana Pećo (OCCRP/KRIK), Vesna Radojević (KRIK), Mašenjka Bačić (Oštro)

—

Dokumenti iz preiskave Ciper – zaupno razkrivajo lastnika podjetja, ki je poslalo denar enemu izmed obsojenih morilcev hrvaškega novinarja in lastnika tednika Nacional Iva Pukanića.

Kraj eksplozije v Zagrebu, v kateri sta umrla predsednik uprave medijske skupine NCL Ivo Pukanić in vodja marketinga Niko Franić. Foto: Hina/STA

Triindvajsetega oktobra 2008 se je v Zagrebu zgodila tragična nesreča: skuter je eksplodiral na dvorišču Nacionala, hrvaškega tedenskega magazina. Eksplozija je imela usodne posledice, zahtevala je življenji Iva Pukanića, lastnika Nacionala, in njegovega poslovnega partnerja Nikole Franjića.

»Terorizem je vstopil na ulice hrvaške prestolnice,« je javno izjavil tedanji predsednik republike Stjepan Mesić. Dve leti pozneje je okrožno sodišče na Hrvaškem obsodilo šest ljudi, skupno jim je prisodilo 163 let zapora. Ugotovilo je, da je bil Franjić kolateralna žrtev Pukanićevega umora, motiv zanj pa je bil dobiček.

Slobodan Đurović iz Črne gore, v kriminalnih krogih znan kot Kardinal, je bil obsojen na 23 let za organizacijo umora v imenu neznanega naročnika. Le tri tedne pred umorom je Đurović od podjetja General Pioneer Inc. z Britanskih Deviških otokov prejel 780.000 evrov.

Tožilci so trdili, da je bilo skrivnostno nakazilo 780.000 evrov na Đurovićev osebni bančni račun v Črni gori uporabljeno za plačilo nekaterih morilcev, vendar se je sled za denarjem tu izgubila. Plačilo je poslal General Pioneer, a ker je bilo podjetje registrirano na Britanskih Deviških otokih, je bilo zaradi strogih pravil o tajnosti težko določiti lastnike. Kdo je človek, ki stoji za družbo General Pioneer, je ostalo skrivnost.

Hrvaški Oštro je državno tožilstvo za zatiranje organiziranega kriminala in korupcije (USKOK) vprašal, ali so preiskovalci poskušali ugotoviti identiteto posameznikov, povezanih s podjetjem z Britanskih Deviških otokov. Uskok ni odgovoril.

Zdaj je novinarjem na podlagi dokumentov, ki so pricurljali iz MeritServusa, ciprskega ponudnika storitev za podjetja, končno uspelo ugotoviti, kdo je lastnik podjetja. V preiskavi Ciper – zaupno, v kateri je pod okriljem Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) sodelovalo 68 medijskih partnerjev, tudi slovenski in hrvaški Oštro, se je izkazalo, da je lastnik podjetja bolgarski poslovnež Ognian Bozarov.

Neopazni poslovnež

Šestinsedemdesetletni Bozarov je tudi v rodni Bolgariji razmeroma neopazen. Ena redkih javnih omemb o njem je v knjigi tamkajšnjega raziskovalca in novinarja Hrista Hristova iz leta 2011. Zapisal je, da je Bozarov med diktaturo Todorja Živkova, ki je bil na oblasti 35 let, do padca komunizma leta 1989, delal za komunistično obveščevalno službo. Bozarov ni odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je bil pripadnik obveščevalne službe.

Novinarji niso našli nobenih dokazov, da je Bozarov naročil umor Pukanića ali imel pri njem kakršnokoli vlogo, vendar pa razkriti dokumenti omogočajo svež vpogled v njegove posle z Đurovićem v času pred umorom.

Dokumenti o sojenju za umor in dokumentacija podjetij kažejo, da je Bozarov vsaj leto dni pred umorom Đurovića zaposlil prek podjetja Karizia v njegovi lasti, registriranega v Srbiji. Đurović je to podjetje zapustil tri dni pred umorom Pukanića.

Novorazkriti dokumenti kažejo, da je podjetje General Pioneer pet mesecev pred omenjenim nakazilom Đuroviću plačalo še 255.000 evrov.

V pisni izjavi za OCCRP je Bozarov dejal, da »zagotovo ni organiziral umora [Pukanića]« in da ni nikomur grozil ali mu škodoval. Dodal je, da so bila vsa plačila prek njegovih podjetij »izključno v poslovne namene«.

Đurović je ves čas sojenja trdil, da je bilo plačilo 780 tisočakov povezano z nepremičninskim poslom v Beogradu. Toda dokumenti, ki so jih zdaj pridobili novinarji, odpirajo nova vprašanja o tem, ali so bili Đurovićevi posli z Bozarovom ekonomsko smiselni in ali so bila plačila dejansko povezana z zakonitim nepremičninskim poslom.

»Bolgarski prijatelji«

Medtem ko naročnika umora niso nikoli identificirali, je bil v Srbiji zaradi suma sodelovanja pri organizaciji Pukanićevega umora obtožen pripadnik organiziranega kriminala – narkobaron in zloglasni kriminalec Sreten Jocić, znan kot Joca Amsterdam.

Pred stavbo tednika Nacional v Zagrebu. Foto: Hina/STA

Čeprav ga je srbsko tožilstvo leta 2009 obtožilo, je bil Jocić pozneje oproščen zaradi nezadostnih dokazov, ki bi ga povezovali z umorom.

Ðurović, opisan kot Jocićeva »desna roka«, je sodeloval pri upravljanju Jocićevih podjetij in kupovanju drugih podjetij v njegovem imenu, kot poudarja Interpolovo poročilo iz Srbije iz leta 2008. V drugem Interpolovem poročilu iz Črne gore iz leta 2008 je bil Ðurović opisan kot nekdanji Jocićev »kum« (boter) v 90. letih prejšnjega stoletja.

Jocićev odvetnik ni odgovoril na novinarska vprašanja.

Đurović je na sojenju Jociću trdil, da je 780.000 evrov dobil od svojih »bolgarskih prijateljev«, ki so mu plačali za pomoč pri urejanju dokumentacije v zvezi z nepremičninskim poslom v Beogradu.

Vendar je visoko plačilo za navidezno rutinsko nalogo vzbudilo sum. Črnogorski preiskovalci organa za preprečevanje pranja denarja so dvomili o pojasnilih glede nakazila in hrvaškim preiskovalcem povedali, da je Ðurović dan po nakazilu podjetja General Pioneer s svojega črnogorskega računa dvignil 60.000 evrov. Hrvaški organi so te ugotovitve posredovali srbskim kolegom, ti pa so dejali, da je bil ta dvig del financiranja atentata.

Ko so šest dni po umoru Pukanića aretirali Ðurovića, so mu zasegli dva telefona. Čeprav policija in tožilstvo tega takrat nista zabeležila, so novinarji Krika, ki so brskali po starih sodnih spisih, med stiki našli telefonske številke Bozarova.

Najzgodnejši dokazi o partnerstvu med Ðurovićem in Bozarovom so iz novembra 2007, ko je Ðurović srbsko podjetje Karizia prenesel na drugo podjetje v končni lasti Bozarova za simbolično ceno 500 evrov, kar je pokrilo Ðurovićeve stroške ustanovitve podjetja.

»Izredno nujno plačilo«

Ðurović je prek Karizie pri beograjski javni agenciji za razvoj zemljišč zaprosil za 99-letni najem zemljišča. Ta je bil odobren septembra 2007, pogodba pa je bila podpisana 5. novembra – tri dni po tistem, ko je Đurović Karizio prenesel na podjetje Bozarova.

Kmalu po tem prenosu, 1. decembra 2007, je Ðurović podpisal pogodbo z družbo General Pioneer o sodelovanju pri zagotovitvi povečanja površin, na katerih bi podjetje Karizia lahko gradilo. Čeprav je bilo za pridobitev dovoljenja za povečanje območja gradnje treba preprosto le plačati višjo najemnino, je njegov honorar za to storitev znašal 255.000 evrov.

Toda General Pioneer ni bil formalno povezan z družbo Karizia, zato ni jasno, zakaj je Bozarov za plačilo Ðuroviću uporabil račun tega podjetja.

Prav tako ni jasno, zakaj je bil ta stranski dogovor sploh sklenjen, saj je Ðurović po prenosu lastništva družbe ostal generalni direktor Karizie, kar pomeni, da je še naprej delal za družbo kot uslužbenec Bozarova.

Maja 2008 je beograjska mestna uprava ugodila zahtevi in 255.000 evrov je bilo nakazanih na Ðurovićev srbski račun.

V drugi pogodbi med Ðurovićem in podjetjem General Pioneer, iz septembra 2008, so podpisniki določili pogoje za drugo plačilo v višini 780.000 evrov kot dodatno nadomestilo za uspešno povečanje velikosti stavb, dovoljenih na zemljišču. Ðurović je bil v času tega plačila še vedno zaposlen v Karizii.

Razkrita e-korespondenca kaže, da so plačilo 780.000 evrov izvedli v naglici. V e-sporočilu ciprskemu ponudniku storitev, ki je sodeloval pri upravljanju podjetja General Pioneer, je hči Bozarova opozorila, da je plačilo Ðuroviću »izredno nujno« in da ga je treba poslati »jutri zjutraj, po možnosti takoj«. Nakazilo je bilo res izvedeno naslednji dan.

Nato je Ðurović le tri dni pred umorom Pukanića odstopil kot direktor Karizie in zapustil podjetje, to je dobilo novega ciprskega lastnika.

Hči Bozarova se na prošnjo za komentar ni odzvala. Bozarov ni neposredno odgovoril na vprašanja o svojih poslih z Ðurovićem, je pa dejal, da so vsa plačila njegovih podjetij podprta z »veljavno pogodbeno dokumentacijo« in da so on in njegovi odvetniki novinarjem posredovali kopije pogodb podjetja General Pioneer, podpisanih z Ðurovićem za beograjski nepremičninski posel.

Več kot 15 let po podpisu teh dokumentov na zemljišču ni zgrajeno nič. Ko so novinarji Krika v začetku meseca obiskali zemljišče, je bilo prazno.

Hrvaški Oštro je ministrstvo za notranje zadeve vprašal, ali so raziskali lastništvo podjetja z Britanskih Deviških otokov in ali preiskava o storilcih umora še poteka.

»Informacij v zvezi z vašimi vprašanji ne moremo niti zanikati niti potrditi,« so odgovorili.

Podjetje bolgarskega poslovneža povezano z umorom novinarja Pukanića

Neopazni poslovnež

»Bolgarski prijatelji«

»Izredno nujno plačilo«