Tretjina državnih sekretarjev transparentno o svojem premoženju
Klara Škrinjar, Maja Čakarić, Matej Zwitter, Samo Demšar
—
Le 19 izmed 50 državnih sekretarjev je uredništvu posredovalo kopije premoženjskih obrazcev. V drugi objavi projekta Detektor premoženja še ugotavljamo, da šepata predvsem razumevanje in prijava podjetij, povezanih z njihovimi družinskimi člani.
Avtor ilustracije: Jernej Žumer
Ključne ugotovitve:
Novinarji so zbrali in preverili 339 podatkov o premoženju državnih sekretarjev in sekretark in ministrov oziroma ministric, ki so na novo zasedli položaje.
Izmed 50 jih je 19 posredovalo kopijo obrazca za prijavo premoženjskega stanja KPK.
Na seznamu subjektov z omejitvijo poslovanja pred objavo drugega dela preiskave ni bilo podjetij, zavodov oziroma fizičnih oseb z dejavnostjo, povezanih z devetimi državnimi sekretarji.
Predstavniki pravosodnega ministrstva in KPK se bodo februarja sestali glede predloga zakonskih sprememb, povezanih z javno objavo podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev.
Potem ko smo maja lani razkrili, da je nadzor nad premoženjskim stanjem približno 22 tisoč funkcionarjev poverjen zgolj enemu uslužbencu, je KPK angažirala še dva.
»Razlog, da tega nisem prijavila ob začetku mandata, je, da sem enostavno pozabila na to njegovo lastništvo, saj redko karkoli pove v zvezi s tem podjetjem, kjer ne sodeluje pri upravljanju.« Tako je Maša Kociper, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, odgovorila na vprašanje, zakaj podjetja njenega moža ni na seznamu poslovnih subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja z državnimi organi.
Zagotovila je, da kabinet predsednika vlade v času njene zaposlitve ni sodeloval ne s tem podjetjem ne z drugimi, povezanimi z njo. Pravi pa, da so zakonske zahteve, da bi morali funkcionarji poznati vse lastništvo in posle družinskih članov, včasih »res zelo neživljenjske. Kaj pa, če s tem družinskim članom nisi v stikih?«
Njen spodrsljaj ni bil osamljen. Še vsaj trije drugi državni sekretarji so Oštru priznali, da so po prejemu novinarskih vprašanj uredili vse, kar so dolžni urediti.
V sklopu Oštrovega projekta Detektor premoženja, v katerem uredništvo zbira in objavlja informacije o premoženju slovenskih političnih funkcionarjev, tokrat objavljamo podatke, ki zadevajo državne sekretarje, in nekatere posodobljene podatke o premoženjskem stanju ministrov.
Uredništvo je vseh 50 državnih sekretarjev prosilo za kopijo premoženjskega obrazca, a je te naposled z novinarji delilo le 19 sekretarjev, devet pa kopijo obrazca o spremembi premoženjskega stanja. Ob prvi objavi projekta maja 2023 so to storili samo štirje ministri oziroma ministrice.
Dve državni sekretarki sta kopijo obrazca za prijavo premoženja uredništvu poslali na vpogled, nista pa dovolili objave podatkov. V teh primerih smo objavili zgolj podatke o tistem premoženju, ki so ga novinarji identificirali samostojno, prek javnih podatkovnih baz in z novinarskimi preiskovalnimi metodami.
Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Igor Šoltes je z Oštrom delil premoženjske podatke in odgovoril na dodatna novinarska vprašanja. Na obrazcu, ki ga je posredoval uredništvu, smo namreč opazili, da ni prijavil treh parcel v občini Šalovci s skupno površino 7984 kvadratnih metrov.
Pojasnil je, da jih ni prijavil zaradi napačnega prepisa iz obrazca, ki ga je komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) oddal leta 2020, in zagotovil, da ni imel »namena prikriti kakršnihkoli podatkov«.
O vseh treh parcelah je v preteklosti že poročal KPK, po prejemu vprašanj Oštra pa je »o napaki – površnem prepisu – nemudoma obvestil KPK«. Prav tako je delodajalca obvestil o poslovnih subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja, saj je to obveznost ob nastopu funkcije državnega sekretarja spregledal, je zagotovil v odgovoru za Oštro.
Kot smo že poročali, strokovnjaki s področja preprečevanja korupcije opozarjajo, da je javnost podatkov o premoženju politikov pomembna za nadzor nad morebitnimi navzkrižji interesov in morebitnim nedovoljenim okoriščanjem. Toda v Sloveniji so tačas objavljeni le podatki o spremembah premoženja – okleščeni skorajda vseh podrobnosti, ki jih javnost potrebuje za nadzor in oceno, ali so spremembe premoženja posameznega funkcionarja skladne z njegovimi prihodki.
Maja lani smo razkrili, da je za nadzor nad premoženjskim stanjem približno 22 tisoč funkcionarjev na KPK pristojen zgolj en uslužbenec. Danes so trije. Na KPK sicer poteka reorganizacija, s katero bodo, napovedujejo, optimizirali operativno delo.
Novinarji odkrili 339 enot premoženja
Novinarji so zbrali ter z uporabo metod preiskovalnega in podatkovnega novinarstva preverili 339 podatkov o premoženju državnih sekretarjev in ministrov, ki so na novo zasedli položaje. Vsi podatki so bili pred objavo večkrat notranje preverjeni, z njimi pa so novinarji seznanili tudi posamezne sekretarje.
Več kot polovica državnih sekretarjev je potrdila, dopolnila ali popravila informacije, ki so jih zbrali novinarji, drugi pa na pobudo sploh niso odgovorili.
Kopije premoženjskih obrazcev je uredništvu poslalo 19 državnih sekretarjev, 27 jih je le odgovorilo na vprašanja, 20 pa jih ni niti poslalo obrazca niti odgovorilo na novinarska vprašanja. Nekateri med njimi so pojasnili le, da so svoje premoženjsko stanje prijavili KPK, kot to določa zakon.
Nekateri sekretarji so v odgovorih izrazili podporo projektu Detektor premoženja in opozorili na pomembnost transparentnosti podatkov. Niso pa vsi enotni v tem, kako naj bi bilo to videti.
Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Jure Gašparič, denimo, razume namen projekta, saj meni, da morajo biti podatki o premoženju funkcionarjev povsem transparentni in javni, kar je treba urediti na ravni pristojnih institucij: »Tisti, ki skrivajo svoje premoženje in ga ne razkrijejo niti pristojnim institucijam, ga bodo zagotovo skrivali tudi pred novinarji.«
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič, ki je uredništvu posredoval podatke o svojem premoženju, pa razume projekt nekoliko širše. »Zakonske obveznosti so, kot razumem pravo, ꞌminimalni standardꞌ in v vlogi/službi, ki jo imam trenutno čast zasedati, se mi zdi, da je prav, da ponudimo več kot le ꞌminimalni standardꞌ,« je odgovoril na novinarsko vprašanje, zakaj je bil pripravljen deliti te podatke z novinarji.
Pojasnil je še, da je večina njegovega »dejanskega premoženja v znanju, integriteti in dostojanstvu«, njegovo oziroma partneričino materialno premoženje pa »je (bilo) pošteno pridobljeno z delom in ustvarjalnostjo, ki jo ꞌmonetiziramꞌ v življenju«.
»Neživljenjske zahteve zakona«
Kadar družinski člani funkcionarjev na ministrstvih postanejo lastniki podjetja ali njegovi zastopniki, morajo ministri o tem po zakonu o integriteti v osmih dneh poročati ministrstvu, to pa KPK. Ta namreč vodi seznam subjektov, za katere pri poslovanju z državnimi organi veljajo omejitve, s čimer država porabo javnih sredstev ščiti pred morebitnimi zasebnimi interesi.
V prvem delu preiskave Detektor premoženja, ki se je začela septembra 2022, se je izkazalo, da KPK več ministrstev ni posredovalo podatkov o takšnih podjetjih. Na podlagi ugotovitev Oštra je komisija tako uvedla prekrškovne postopke zoper sedem ministrov in ministric ter jim naposled izdala opomin. Vsi funkcionarji so po poizvedovanju Oštra to obveznost izpolnili.
Na seznamu subjektov z omejitvijo poslovanja pred objavo drugega dela preiskave ni bilo podjetij, zavodov oziroma fizičnih oseb z dejavnostjo, povezanih z devetimi državnimi sekretarji.
Nekateri med njimi, šesterica, so po svojih navedbah nepravilnosti takoj odpravili.
Igor Šoltes omejitve poslovanja ni prijavil za štiri subjekte, povezane z njegovimi družinskimi člani. Kot je pojasnil za Oštro, je zakonsko določeno obveznost poročanja ob nastopu funkcije spregledal, je pa po prejemu novinarskih vprašanj o vseh štirih subjektih že obvestil pravosodno ministrstvo, ki podatke nato posreduje KPK.
Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, komisiji ni prijavil samostojnega podjetništva svojega ožjega družinskega člana. Za Oštro je pojasnil, da ga je prijavil po prejemu novinarskih vprašanj. Na seznam omejitev je bilo vpisano 10. januarja.
Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Melita Župevc KPK ni prijavila dveh podjetij v lasti njenega partnerja, sicer nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa. Njenega odziva še nismo prejeli.
Tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan ni prijavil treh povezanih pravnih subjektov. Med temi je društvo KUD Kreatura Moonlee, ki je po podatkih Erarja v času Rusjanovega mandata, oktobra 2022, od ministrstva za kulturo prejelo 3400 evrov.
Na tem ministrstvu so za Oštro pojasnili, da je društvo sredstva prejelo na podlagi javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju glasbenih umetnosti v letu 2022. Rok za prijavo na razpis se je iztekel aprila 2022, torej pred imenovanjem Rusjana, ki tako ni bil udeležen v nobeni fazi javnega razpisa. Sicer pa so že bili seznanjeni z dejstvom, da je zastopnik društva KUD Kreatura Moonlee Rusjanov družinski član.
V evidenci podjetij z omejitvami poslovanja ni tudi odvetniške pisarne moža Maše Kociper, sekretarke v kabinetu predsednika vlade. V odzivu novinarjem je zatrdila, da je ob nastopu funkcije prijavila njegovo takratno odvetništvo, ki se je nedavno preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo. Po prejemu novinarskih vprašanj je prijavila tudi to družbo, je pojasnila.
Prav tako KPK ni prijavila podjetja BLS, katerega solastnik je njen mož. Kot je pojasnila novinarjem Oštra, je »enostavno pozabila na to njegovo lastništvo, ker redko karkoli pove v zvezi s tem podjetjem, saj ne sodeluje pri njegovem upravljanju«. Zdi se ji neživljenjsko, da bi morala poznati vse lastništvo in posle družinskih članov, je dodala.
Zagotovila je, da kabinet predsednika vlade v času njene zaposlitve ni sklepal poslov z moževo odvetniško pisarno ali podjetjem BLS, kar potrjujejo tudi podatki Erarja.
Med državnimi sekretarji, ki prav tako niso prijavili poslovnih subjektov, so še Igor Feketija, Luka Omladič, Klemen Ploštajner in Sanja Štiglic.
KPK pripravila spremembo zakona
KPK je začela omejene podatke o spremembah premoženja funkcionarjev objavljati februarja 2022, čeprav zakon o integriteti in preprečevanju korupcije to določa že od leta 2010.
Ministrstvo za pravosodje je že v preteklosti ugotavljalo, da zdajšnja objava podatkov ne dosega zakonskega namena, zaradi katerega je bila predpisana.
»Iz podatkov tako nista razvidni niti vrsta premoženja, za katero gre, niti vrednost posameznih enot premoženja, kar javnosti ne omogoča, da bi si o premoženjskem stanju funkcionarjev ustvarila kakršnokoli mnenje. S takšno objavo torej ni mogoče graditi zaupanja v delovanje javnega sektorja,« so maja pojasnili za Oštro.
Toda informacijski pooblaščenec objavi točno določenih vrst podatkov nasprotuje, saj da zakonska podlaga glede tega ni dovolj jasna. KPK je tako v precepu. V letnem poročilu za leto 2022 so pojasnili, da bi, če bi sledili mnenju ministrstva za pravosodje in javno objavili podatke, stanje privedli do nezakonitega.
Zaradi nasprotujočih si mnenj informacijskega pooblaščenca in ministrstva za pravosodje glede javne objave podatkov je KPK naročila še neodvisno strokovno mnenje. Januarja lani ga je pripravila nekdanja ministrica za pravosodje, danes pa pravna svetovalka Lilijana Kozlovič.
Po njeni oceni je mogoče iz zakona nedvoumno razumeti le, da morajo funkcionarji o spremembah poročati KPK, ta pa objaviti podatke o povečanju ali zmanjšanju premoženja. Če bi zakonodajalec želel podrobnejše poročanje in objavo, bi moral to jasno zapisati: »Z vidika načela zakonitosti, jasnosti in pomenske določljivosti je treba vse dodatne zahteve poročanja, ki jih določa obrazec, taksativno določiti tudi v zakonu.«
Pravosodno ministrstvo sicer meni, da je razlaga zakona pri uporabi v praksi zlasti v pristojnosti KPK, ki je neodvisen državni organ, oziroma sodišča, če bi prišlo do sodnega spora v zvezi z objavo podatkov o spremembah premoženjskega stanja.
O interpretaciji zakona v tožbi Oštra, ki smo jo vložili lanskega aprila, odloča tudi upravno sodišče.
KPK je februarja lani ministrstvu za pravosodje poslala tudi predlog sprememb zakona, med drugim 46. člena, ki določa javno objavo podatkov o spremembah premoženja funkcionarjev. Kot so za Oštro pojasnili na pravosodnem ministrstvu, bodo s KPK o predlogu zakonskih sprememb razpravljali prihodnji mesec, upoštevali pa ga bodo ob naslednji spremembi zakona o integriteti. Kdaj bo to, niso pojasnili.
»Prijava premoženjskega stanja ni sama sebi namen in terja administrativno obremenitev tako zavezancev kot KPK,« so še dodali na pravosodnem ministrstvu. Pomembno je tudi vprašanje učinkov nadzora, ki ga izvaja KPK, predvsem pri ugotavljanju nesorazmernega povečanja premoženja zavezancev. Zadnja novela zakona leta 2020 je denimo možnost nadzora razširila na premoženje družinskih članov zavezancev, če obstaja sum, da je funkcionar prikril premoženje s prenosom nanje.
Premoženje novih ministrov
Javno objavljeni podatki KPK o spremembah premoženjskega stanja funkcionarjev kažejo, da je novopečena kmetijska ministrica Mateja Čalušić lani postala lastnica dveh zemljišč v skupni velikosti 2025 kvadratnih metrov, na še 16 zemljiščih pa je postala solastnica.
V razdelku tabele o skupni vrednosti gotovine, višje od 10.000 evrov, pa piše še »pridobitev gotovine«. Več od tega iz javno objavljenih podatkov ni mogoče izvedeti, saj so podatki okleščeni skorajda vseh podrobnosti.
Po ugotovitvah Oštra je Čalušićeva sicer lastnica enostanovanjske hiše v Kopru, ki je bila od leta 2017 obremenjena s hipoteko v višini 74.000 evrov za zavarovanje posojila pri banki Intesa Sanpaolo. Večino časa do konca septembra lani je imela v lasti le tretjinski delež, od takrat pa je edina lastnica. Ko je to postala, je hišo obremenila še s hipoteko v višini 250.000 evrov.
Njeni ožji družinski člani imajo sicer v lasti še vsaj tri podjetja in dve zemljišči.
Čalušićevi smo takoj po imenovanju na ministrsko funkcijo 12. januarja poslali vprašanja, odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
Drugi novinci med ministri, Valentina Prevolnik Rupel za zdravje, Franc Props za javno upravo ter Jože Novak za naravne vire in prostor, se na vprašanja Oštra še niso odzvali.
Novak je sicer lastnik majhne parcele (23 kvadratnih metrov) v Višnji Gori, eden izmed njegovih družinskih članov pa je lastnik stanovanja s površino 104,1 kvadratnega metra v Ližnjanu, istrskem kraju blizu Medulina na Hrvaškem.
Franc Props je (so)lastnik slabih 113 kvadratnih metrov velike hiše ter hleva in okoliških parcel s skupno površino 4,2 hektarja v Dragovšku v občini Šmartno pri Litiji. Na dan 12. aprila lani je bil po podatkih Klirinško-depotne družbe tudi lastnik 80 delnic Petrola, 36 delnic Save Re, 23 delnic Krke, 21 delnic Zavarovalnice Triglav in treh delnic podjetja SPL.
Valentina Prevolnik Rupel je polovična lastnica slabih 159 kvadratnih metrov velike hiše in pripadajoče parcele s površino 938 kvadratnih metrov v Mislinji. Od leta 2008 je nepremičnina obremenjena s hipoteko v višini 220.000 evrov zaradi posojila banke Unicredit.
V premierovi družini
O spremembah premoženja je poročal tudi premier Robert Golob. Kot so mediji že poročali, je prijavil prodajo nekaj manj kot 11.000 kvadratnih metrov zemljišč. Podatki zemljiške knjige pa kažejo, da na 201 kvadratni meter veliki hiši v Kromberku in na slabih 3400 kvadratnih metrih pripadajočega zemljišča, ki sta v lasti njegove bivše žene, ni več vpisane Golobove pravice prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine.
Oktobra lani je postal tudi edini družbenik podjetja Star solar, ki se ukvarja s proizvodnjo električne energije in je bilo dotlej v lasti njegove zdaj že nekdanje žene. Oštro je pridobil kopijo sporazuma o delitvi skupnega premoženja, na podlagi katerega je postal edini lastnik. Že sredi julija lani je direktorica Star solarja postala Golobova še ne 20-letna hči Luna Golob.
Star solar je na zadnji delovni dan lanskega leta, 29. decembra, dobil novega direktorja – Mirana Klanjščka. Gre za moža poslanke Mirjam Bon Klanjšček, ki je že dalj časa politična sopotnica Goloba. Na njegovi lokalni listi za novogoriški mestni svet je prvič kandidirala že leta 2006, mestna svetnica te liste pa je bila od leta 2018 do leta 2022. Med letoma 2013 in 2018 je bila tudi poslanka Pozitivne Slovenije in SAB.
Na KPK so potrdili, da poteka postopek predhodnega preizkusa v zvezi z lastništvom podjetja Star Solar. Zadevo bodo preverili z vidika vseh sumov kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki opredeljuje institute, kot so omejitve poslovanja, nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij in integriteta: »Več informacij v tej fazi postopka ne moremo dati.«
Star solar je sicer vsaj od 2018. večino prihodkov ustvaril z Borzenom, državnim operaterjem trga z elektriko. Leta 2022 so skupni prihodki podjetja denimo znašali dobrih 256.000 evrov, od tega 180.000 od Borzena. Kot je januarja poročal N1, je šlo za obratovalne podpore za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov.
Ob prvi objavi Detektorja premoženja maja lani so v Golobovem kabinetu še pojasnili, da ima premier prihranke na banki in finančne naložbe v vzajemnih skladih ter da je lastnik avtomobila. Premoženjski podatki KPK kažejo, da je v zadnjem letu pridobil premičnino, pa tudi nove finančne obveznosti.
Zaradi skope objave podatkov ni jasno, za kakšno premičnino gre in kolikšne dodatne dolgove.
Oštro z objavo podatkov o premoženju državnih sekretarjev zaključuje drugo fazo projekta Detektor premoženja, ki ga sočasno izvajata sestrska centra za preiskovalno novinarstvo v Sloveniji in na Hrvaškem. Podatki niso popolni in celoviti, saj so imeli novinarji Oštra na voljo le javno dostopne podatkovne vire in informacije, ki so jih pridobili z novinarskim delom. Pred objavo projekta so vse državne sekretarje podrobno seznanili z zbranimi podatki o njihovem premoženju.
Naslednja objava podatkov o tretji skupini funkcionarjev bo čez nekaj mesecev, vse že objavljene podatke pa bodo novinarji obdobno posodabljali.
Oštrova ekipa podatke o premoženju političnih funkcionarjev zbira izključno z metodami preiskovalnega in podatkovnega novinarstva. Če veste za premoženje funkcionarjev, ki ga še nismo uvrstili v bazo premoženja politikov, nam lahko pomagate s posredovanjem informacij na e-naslov detektorpremozenja@ostro.si, uredništvo pa jih bo preverilo. Če bodo novinarji informacije lahko potrdili, bodo to premoženje uvrstili v podatkovno bazo.
Pri zbiranju podatkov o premoženju funkcionarjev so Oštru pomagali: Antonio Baquero (OCCRP), Amra Džonlić in Dragana Pećo (OCCRP ID).
Preverjanje podatkov: Nina Rozman, Žana Erznožnik, Samo Demšar, Matej Zwitter
