Več kot 42 odstotkov aktualnih poslancev komisiji za preprečevanje korupcije ni prijavilo povezanih podjetij, s katerimi ne sme poslovati državni zbor. Samo 23 odstotkov od 88 poslancev je sklenilo vsaj deloma sodelovati z novinarji, drugi pa so se zavili v molk oziroma se izgovorili na to, da izpolnjujejo svoje zakonske obveznosti.
Le 19 izmed 50 državnih sekretarjev je uredništvu posredovalo kopije premoženjskih obrazcev. V drugi objavi projekta Detektor premoženja še ugotavljamo, da šepata predvsem razumevanje in prijava podjetij, povezanih z njihovimi družinskimi člani.
V Sloveniji nihče razen komisije za preprečevanje korupcije ne ve, kakšno premoženje imajo visoki funkcionarji, in tako denimo ne more oceniti, ali se protizakonito okoriščajo. Ne samo da so podatki skriti pred javnostjo, ampak so zavezanci pri poročanju lahko tudi malomarni. Oštro je zato sklenil, da bo za javnost prižgal luč in v podatkovno-preiskovalnem projektu Detektor premoženja sledil premoženju politikov.
Leta 2016 so novinarji v okviru zgodovinskega novinarskega sodelovanja, znanega kot Panama Papers, svetu davčnih oaz zadali enega najbolj trajnih udarcev. Danes se zgodba ponavlja. V roke novinarjev je namreč »pribežalo« še 1,2 milijona dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca.
Will Fitzgibbon, Ryan Chittum (ICIJ), povzela Anuška Delić
Read More
