Le redki poslanci ne molčijo o svojem premoženju
Klara Škrinjar, Anuška Delić, Samo Demšar, Maja Čakarić, Uroš Škerl Kramberger, Meta Gantar, Nina Rozman, Matej Zwitter
—
Več kot 42 odstotkov aktualnih poslancev komisiji za preprečevanje korupcije ni prijavilo povezanih podjetij, s katerimi ne sme poslovati državni zbor. Samo 23 odstotkov od 88* poslancev je sklenilo vsaj deloma sodelovati z novinarji, drugi pa so se zavili v molk oziroma se izgovorili na to, da izpolnjujejo svoje zakonske obveznosti.
Vizualizacija: Mashoni
Ključne ugotovitve:
Na Detektorju premoženja je odslej na voljo 760 novih enot premoženja poslank in poslancev.
Poslanci so manj transparentni od članov vlade in državnih sekretarjev. Le 14 odstotkov jih je uredništvu posredovalo kopijo premoženjskega obrazca.
V času preiskave kar 47 podjetij, zavodov oziroma fizičnih oseb z dejavnostjo ni bilo prijavljenih komisiji za preprečevanje korupcije. Nekateri poslanci so po prejemu novinarskih vprašanj odpravili nepravilnosti in poskrbeli, da je subjekt vpisan na seznam.
Medtem je komisija že februarja 2023 pripravila predlog zakonskih sprememb, usmerjenih tudi v večjo javnost in transparentnost premoženjskih podatkov, ki pa je ostal v predalu na pravosodnem ministrstvu.
V sklopu projekta Detektor premoženja so novinarji doslej identificirali 1297 enot premoženja članov vlade, državnih sekretarjev in poslancev.
»Spremembe svojega premoženjskega stanja ꞌŠumijevi komisijiꞌ javljam v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Tako je že šest let, odkar sem na funkciji poslanca državnega zbora, in tako bo tudi do konca aktualnega mandata.« Dejan Kaloh, poslanec SDS, na novinarska vprašanja, povezana med drugim s podjetji njegovega brata, ni odgovarjal.
Kalohovo stališče delijo tudi drugi poslanci, ne glede na politično barvo.
Mnogi med njimi na vprašanja niso niti odgovorili. Redki so se z odgovori potrudili oziroma podali bolj vsebinske odgovore. V poslanski skupini SDS je tako odgovoril samo en poslanec, Jožef Jelen. Novinarske ugotovitve je dopolnil z lastništvom rabljenega gumenjaka, »drugo vse štima«.
Novinarjem je kljub temu uspelo identificirati 760 enot premoženja, ki je v lasti poslancev in poslank oziroma njihovih ožjih družinskih članov. Oštrov projekt Detektor premoženja je tako odslej bogatejši za 125 hiš, 72 stanovanj, 109 gozdnih in 294 drugih parcel, od tega 77 nepremičnin v tujini, večinoma na Hrvaškem.
Daleč največ zemljiških parcel ima v (so)lastništvu Vida Čadonič Špelič (NSi), še posebej če upoštevamo tudi zemljišča njenih ožjih družinskih članov. Velik del jih je bilo sicer podedovanih in tako niso neposredno povezane s poslankinimi prihodki.
Odkrili smo tudi nenavadne bivalne sloge. Nekateri namreč objekt za spravilo pridelka, kot kaže, razumejo kot primeren prostor za bivanje. Andrej Kosi (SDS) je pred več kot desetimi leti z družino živel v gospodarskem objektu, uradno »shrambi za spravilo pridelkov«. Objektu je pozneje spremenil namembnost, tako da zdaj z družino živi v legalizirani domačiji.
Miroslav Gregorič (GS) ima po podatkih zapisnika o ugotovitvi izida volitev poslancev v državni zbor iz 2022. stalno prebivališče v objektu sredi gozdov nad Radečami, katerega velikost je 18 kvadratnih metrov. Prav toliko bivalne površine ima po podatkih Gursa Bojan Podkrajšek (SDS), pri čemer je v objektu še več kot 100 kvadratnih metrov nerazporejenega prostora neznane namembnosti.
Oštrov projekt Detektor premoženja je odslej bogatejši za 125 hiš, 72 stanovanj, 109 gozdnih in 294 drugih parcel, od tega 77 nepremičnin v tujini, večinoma na Hrvaškem.
Poslanci in poslanke, na splošnih volitvah izvoljeni predstavniki ljudstva, so skupina političnih funkcionarjev, ki je bila najmanj odprta za sodelovanje z novinarji projekta Detektor premoženja. Le 15 odstotkov jih je bilo pripravljenih razkriti svojo premoženjsko kartico, še manj, 10 odstotkov, pa jih je odgovorilo na novinarska vprašanja, povezana z njihovim premoženjem. Nekatere izjeme med poslanci so bile, nasprotno, zelo kooperativne.
Ob prvi objavi projekta maja 2023 je premoženjske kartice z uredništvom delila slaba petina članov vlade, ob drugi, januarja letos, pa tretjina državnih sekretarjev.
↓ Novinarji odkrili 760 enot premoženja
Uredništvo je z uporabo metod preiskovalnega in podatkovnega novinarstva identificiralo in preverilo 760 enot premoženja poslancev in poslank. Vsi objavljeni podatki so morali pred objavo prestati večkratno notranje preverjanje, z njimi pa so novinarji seznanili tudi vse poslance in jim dali možnost, da podatke popravijo ali dopolnijo.
Dvajset poslancev je potrdilo, dopolnilo ali popravilo informacije, ki so jih zbrali novinarji, preostali pa na poziv sploh niso odgovorili.
Kopije premoženjskih obrazcev je uredništvu poslalo 13 poslancev, 9 obrazce, na katerih so poročali o spremembah premoženjskega stanja, 9 jih je le odgovorilo na vprašanja, 68 pa jih ni niti poslalo obrazca niti odgovorilo na novinarska vprašanja. Nekateri med njimi so pojasnili le, da so svoje premoženjsko stanje prijavili KPK, kot to določa zakon.
Razvejeno premoženje
Med poslanci po razvejenosti premoženja izstopa Meira Hot (SD) z ožjimi sorodniki.
Apartmajska hiša v lasti Meire Hot (zgoraj, rumena stavba desno) in apartmaji, ki jih poslanka oddaja v najem (spodaj). Foto: Oštro in posnetek zaslona.
Hotova ima v zgodovinskem jedru Pirana, manj kot 200 metrov od Punte, v lasti apartmajsko hišo, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče. V stavbi so štirje moderno opremljeni počitniški apartmaji, veliki od 29 do 36 kvadratnih metrov, ki jih poslanka oddaja v najem.
Apartmaje sicer upravlja njen oče Mehmed Hot, ki je registrirani sobodajalec. V drugem tednu septembra jih je bilo prek platforme Booking mogoče najeti za 155 evrov na noč.
Oštro je Hotovo vprašal, kje dejansko živi, če so vsa štiri stanovanja v počitniškem najemu. Zavila se je v molk.
Poslankina brata sta podjetnika, lastnika šestih podjetij, registriranih v Portorožu in Kopru. Ukvarjajo se z različnimi dejavnostmi, od finančnih storitev, posredovanja in svetovanja prek gostinstva do prodaje gradbenega materiala. Eno izmed podjetij ima v lasti več poslovnih prostorov v veliki trgovski in gostinski stavbi v središču Portoroža.
Meira Hot je bila med letoma 2004 in 2011 lastnica, od leta 2006 do 2011 pa tudi direktorica podjetja, ki ga je nato prevzel njen brat in je šlo leta 2022 v stečaj. V drugem podjetju svojega drugega brata, ki še deluje, pa je leta 2010 zasedala direktorski položaj.
Premoženje Janeza Janše (SDS), politika z enim najdaljših političnih stažev, je v preteklosti vzbujalo veliko vprašanj o njegovem izvoru in preglednosti. KPK je denimo 2013. v nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank pri njem ugotovila nesorazmerno povečanje premoženja glede na ugotovljene vire dohodkov in premoženja, in sicer za najmanj 210.000 evrov.
Po Oštru dostopnih podatkih ima Janša v lasti družinsko hišo pri Velenju z nekaj več kot tremi hektarji okoliških zemljišč in polovico 58,7 m2 velikega stanovanja v Ljubljani. V bližini Bovca ima vikend z dobrimi 6000 m2 zemljišča, v bližini Grosupljega pa še 2700 m2 kmetijskih površin.
Njegovi ožji družinski člani so lastniki druge polovice stanovanja v Ljubljani in še enega v Tacnu, hiše na Planini pod Golico ter hiše in več zemljišč v bližini Grosupljega.
Janša je še vedno manjšinski vlagatelj v medije, povezane s stranko SDS. V lasti ima nekaj manj kot odstotek podjetja Nova hiša, ki izdaja spletni portal Nova24TV.
Še aprila lani je imel tudi pet delnic delniške družbe NovaTV24.si, izdajatelja televizije Nova24TV. Aktualnejših podatkov ni, saj je podjetje junija lani imenske delnice zamenjalo za delnice na prinosnika. Lastnik takih delnic je oseba, ki jih ima v posesti, zato so anonimne.
Zmenkarije v davčni oazi
Poslanec Aleksander Prosen Kralj (GS)** je edini v aktualni sestavi državnega zbora, pri katerem smo potrdili solastništvo podjetja, registriranega v davčni oazi – ameriški zvezni državi Delaware.
Poslančevo podjetje Redcapy Inc. je izdajatelj aplikacije za zmenke Hookd. Na razdalji 50 metrov najdemo osebe, ki iščejo podobne stvari kot vi, obljublja novim uporabnikom. Pomaga jim ogovoriti neznanca ali neznanko z ulice.
Podjetje Redcapy je bilo registrirano na zadnji marčevski dan lanskega leta v Delawaru, njegov direktor pa je poslančev znanec. Po podatkih spletnega mesta gre sicer za zagonski projekt, ki še vedno išče investitorje.
Prosen Kralj je ob ustanovitvi pridobil 50-odstotni poslovni delež, tega je konec lanskega aprila prijavil komisiji za preprečevanje korupcije. V obrazcih za prijavo spremembe premoženja pri KPK, ki nam jih je posredoval maja letos, ni poročal o morebitnih spremembah lastniškega deleža.
Solastništvo podjetja Redcapy je Prosen Kralj uredništvu potrdil septembra lani v okviru Oštrovega projekta Zvezoskop. Na njegova pojasnila dodatnih informacij o znančevem solastništvu v podjetju Redcapy in razlogov za registracijo v Delawaru pa za projekt Detektor premoženja še čakamo.
Podjetje je sicer vpisano na seznam subjektov z omejitvijo poslovanja z državnim zborom.
Letošnje poročilo univerze v Sussexu o svetovnih finančnih omrežjih kaže, da so ZDA, z Delawarom na čelu, druga najpomembnejša destinacija za registracijo slamnatih podjetij, takoj za Britanskimi Deviškimi otoki.
To potrjuje tudi lansko poročilo francoskega neodvisnega raziskovalnega laboratorija, ki opozarja, da je Delaware priljubljena zvezna država za ustanovitev slamnatih podjetij, njegova davčna zakonodaja pa ima značilnosti jurisdikcij, ki omogočajo davčne utaje. Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je že pred desetimi leti opozoril na tisoče slamnatih podjetjih v Delawaru, prek katerih lahko sumljive osebe perejo denar.
Konec papirnate dobe
Nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev je v pristojnosti komisije za preprečevanje korupcije. Funkcionarji ji morajo ob nastopu funkcije posredovati podatke o premoženju in ji poročati tudi o njegovih spremembah. Prav tako morajo komisiji prek državnega organa, pri katerem so zaposleni, posredovati podatke o poslovnih subjektih, povezanih z njimi.
Te poslovne subjekte KPK uvrsti na seznam subjektov, za katere velja omejitev poslovanja z javnim sektorjem, natančneje, z organom, pri katerem je funkcionar zaposlen.
Toda kar 37 poslancev tega ni storilo, tako da je v času preiskave na seznamu manjkalo vsaj 47 poslovnih subjektov. Nekateri med njimi, na primer Dean Premik (GS) in Žan Mahnič (SDS), so po prejemu novinarskih vprašanj odpravili nepravilnosti in poskrbeli, da je subjekt vpisan na seznam.
Na KPK so za Oštro potrdili, da podjetja, ki smo jih identificirali, niso uvrščena na seznam omejitev poslovanja.
“Državni zbor smo prosili za pojasnilo in preverili bomo okoliščine vseh navedenih primerov. ”
»Zaskrbljeni, a v luči nekaterih nedavnih medijskih objav ne zares presenečeni, smo nad ugotovitvijo projekta Detektor premoženja, da v dveh letih po zadnjih volitvah v državni zbor okoli 40 odstotkov poslancev (še) ni posredovalo podatkov o poslovnih subjektih, s katerimi so povezani sami ali njihovi družinski člani, pristojnemu organu,« pravi Maruša Babnik, generalna sekretarka Transparency International Slovenija.
Glede na razkritja Detektorja premoženja komisiji za preprečevanje korupcije predlagajo, da »nemudoma, če še ni, preuči stanje« in ustrezno ukrepa, kar vključuje tudi globe v primeru neporočanja. Prav tako menijo, da bi morala KPK javne podatke dopolniti z datumom prejema podatkov, da bo javnost lahko preverila, ali se je zavezanec držal zakonskih rokov za sporočanje podatkov.
»Medtem ko pozdravljamo pristop bolje pozno kot nikoli, ta nakazuje najmanj na ravnodušnost, v tem primeru poslancev, do ukrepov, sprejetih z namenom zmanjševanja korupcijskih tveganj v Sloveniji. Sprejemanje področne zakonodaje, etičnih kodeksov in podobnih aktov ne zadošča, če se njihovih besedil in namena hkrati tudi vestno ne udejanja,« je opozorila.
Podpira projekt Detektor premoženja, ki po njenem uspešno prikazuje, »kako lahko odprti podatki in vključevanje medijev ter civilne družbe ključno prispevajo h krepitvi zaznavnih in preiskovalnih zmogljivosti države v boju proti korupciji«.
“Glede na razkritja Detektorja premoženja KPK predlagamo, da nemudoma, v kolikor še ni, preuči stanje in ustrezno ukrepa, kar vključuje tudi globe v primeru neporočanja.”
Na KPK opozarjajo, da je tistih, katerih premoženje morajo nadzirati, vse več. Konec leta 2022 jih je bilo 21.314, konec lanskega leta pa že 22.685.
Potem ko je Oštro maja lani razkril, da je nadzor nad premoženjskim stanjem približno 22 tisoč funkcionarjev prepuščen zgolj enemu uslužbencu, je KPK angažirala še dva. Danes to delo opravljata dva, saj se je enemu konec prejšnjega meseca izteklo delovno razmerje.
V letnem poročilu so ocenili, da bi bil nadzor učinkovitejši in predvsem obsežnejši, če bi imeli po vzoru nekaterih tujih držav informacijski sistem, ki bi omogočal avtomatično preverjanje pravočasnosti in pravilnosti prejetih vlog ter komisijo ustrezno opozarjal na zaznana neskladja. To je tudi eden izmed njihovih dolgoročnih ciljev.
Letos bodo vzpostavili sistem elektronskega sporočanja zavezancev tudi za organe, ki komisiji podatke še sporočajo v fizični obliki. Že od leta 2021 je sicer v uporabi sistem e-poročanja premoženjskih podatkov.
»Nadgradnja bo torej do konca leta 2024 odpravila velik del papirnega poslovanja in dodatno avtomatizirala del procesov,« so napovedali.
Sicer pa je KPK pripravila predlog zakonskih sprememb, ki bi povečale javnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev. Poslali so ga pripravljavcu področne zakonodaje, pravosodnemu ministrstvu.
Toda ministrstvo letos nima v načrtu sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPk), zato je predlog ostal v predalu. Še vedno pa menijo, da že veljavni zakon ustrezno določa nabor podatkov, ki jih zavezanci sporočajo KPK v elektronskem obrazcu, in omogoča tudi, da se nekateri osebni podatki za javno objavo prikrijejo. »Veljavne predpise je treba pri uporabi v praksi razlagati ustavnoskladno in skladno z namenom zakona.«
Z objavo premoženjskih podatkov o poslancih se aktualna faza projekta Detektor premoženja zaključuje. Oštrova ekipa podatke o premoženju političnih funkcionarjev zbira izključno z metodami preiskovalnega in podatkovnega novinarstva. Vse že objavljene podatke bodo novinarji v prihodnjih mesecih še posodabljali, ekipa pa si že dalj časa prizadeva pridobiti financiranje za nadaljevanje projekta.
Če veste za premoženje funkcionarjev, ki ga še nismo identificirali in uvrstili v bazo premoženja politikov, nam lahko pomagate s posredovanjem informacij na e-naslov detektorpremozenja@ostro.si, uredništvo pa jih bo preverilo. Če bodo novinarji informacije lahko potrdili, bodo to premoženje uvrstili v podatkovno bazo.
* V analizo sodelovanja z novinarji je vključenih le 88 poslancev, saj sta bila po izvolitvi Mateja Tonina in Branka Grimsa za evropska poslanca njuna naslednika, Andrej Poglajen in Franc Medic, imenovana šele 5. 9. 2024. Njuno premoženje pa smo vključili v bazo podatkov.
** Posodobitev, 18. 9. 2024:
Poslanec Aleksander Prosen Kralj je naknadno, po objavi prispevka, potrdil, da je solastnik podjetja Redcapy in aplikacije Hookd. Ta ostaja zagonski projekt, za katerega še iščejo investitorje.
S solastnikom sta za registracijo podjetja izbrala ameriško zvezno državo Delaware, ker je investitorje v aplikacijo za zmenke lažje najti na tujem trgu, natančneje v ZDA. Pravne osebe imajo v Delawaru manj dela z birokratskimi opravili in tudi postopki na sodiščih so enostavnejši. Prosen Kralj trdi še, da s solastnikom Redcapyja nista nameravala ustanoviti slamnatega podjetja ali izpeljati davčne utaje.
Za aplikacijo Hookd sta našla tujega investitorja, ki jima je namenil manjša zagonska sredstva in s tem pridobil 7-odstotni poslovni delež. Prosen Kralju in njegovemu prvotnemu poslovnemu partnerju po novem pripada po 46,5 odstotka podjetja.
Preverjanje podatkov: Žana Erznožnik, Nina Rozman, Meta Gantar, Uroš Škerl Kramberger, Klara Škrinjar
