Razgrajevalci vozil na črno nad okoljski inšpektorat
Matej Simič, Maja Čakarić
—
Država nad izdanimi potrdili o uničenju vozil in njihovo odjavo iz prometa nima zadostnega nadzora, kaže preiskovanje Oštra.si. Luknje v sistemu preprodajalcem omogočajo poneverbo potrdil o uničenju vozil, s tem pa nelegalno kopičenje avtomobilov in preprodajo delov. Postojnskemu upravljavcu divjega odpada okoljski inšpektorat ne more stopiti na prste.
Pomanjkanje nadzora nad izdanimi potrdili za uničenje vozil omogoča njihovo poneverbo, s tem pa nelegalno kopičenje avtomobilov in preprodajo delov. Foto: Oštro.si
»Avto je lahko razbit, lahko je zakurjen, ni važno, kakšno je stanje, ampak po dogovoru. Vse po dogovoru na licu mesta,« je v telefonskem pogovoru z Oštrom.si pojasnil Jure Sajevic iz okolice Postojne.
Sajevica smo našli na facebooku, kjer oglašuje prodajo potrdil o uničenju avtomobila, pa tudi odvoz in odkup dotrajanih vozil. Na prodajalko teh potrdil je poleti opozoril uporabnik twitterja, pri čemer je objavil posnetek zaslona enega od oglasov Kristine Sajevic za prodajo potrdil. Po podatkih, ki smo jih pridobili, gre najverjetneje za Sajevčevo sodelavko.
Po trditvah več prebivalcev Postojne, ki so želeli ostati neimenovani, saj ima Sajevic v lokalnem okolju sloves nasilneža, naj bi ta potrdila o uničenju ponarejal, dele vozil pa prodajal na črnem trgu. Pri tem naj bi sodeloval s še enim Postojnčanom, Francem Guljo, ki smo ga pri Oštru.si na podlagi uradnih podatkov lahko povezali z »neregistriranim odlagališčem izrabljenih avtomobilov« v središču mesta. Tako ga je opredelil okoljski inšpektorat.
Potrdila, kakršna prodaja Sajevic, lastniki avtomobilov dobijo brezplačno, in sicer ob predaji izrabljenega vozila na uradnih zbirnih mestih in v obratih za razgradnjo avtomobilov.
Sajevic nam je zatrdil, da izdaja uradna slovenska potrdila. Na vprašanje, zakaj jih prodaja, če so brezplačna, je odgovoril, da so taka tudi njegova, če je avtomobil v voznem stanju. Če ni, pa Sajevic lastništvo avtomobila prepiše na svoje ime ali na ime prijatelja. Za to je treba plačati sto evrov, je dejal.
Potrdilo o uničenju vozila
Luknjičav sistem
Potrdilo o uničenju vozila, ki ga je treba med drugim predložiti za odjavo avtomobila iz nacionalnega matičnega registra, denimo na upravni enoti, preverijo zgolj uslužbenci na okencu. Čeprav imajo potrdila zaporedne številke, bi bilo te po naših informacijah mogoče tudi poneveriti, saj nepravilnih številk informacijski sistem ne bi zaznal.
Kot kaže, to izkorišča črni trg. Register vozil in aplikacija za izdajo potrdil o uničenju namreč nista vzajemno povezana, kar pomeni, da upravljavci registra nimajo dostopa do podatkov o uničenih vozilih, zaposleni na zbirnih mestih, ki v razgradnjo prejmejo izrabljeno vozilo, pa prek aplikacije do podatkov registra lahko dostopajo.
Ta luknja v sistemu bo sicer po uradnih zagotovilih odpravljena januarja 2020.
Toda doslej je »iznajdljivim« lastnikom denimo omogočala, da so uradno odjavljena in torej nikjer registrirana vozila še naprej uporabljali. Prav tako je omogočala, da je vozilo »izginilo«, saj zakon o dajatvah na motorna vozila ob predložitvi potrdila o uničenju vozila predvideva prenehanje plačevanja letne dajatve za odjavljeno vozilo.
S postojnskimi razgrajevalci avtomobilov se je že ukvarjala tamkajšnja pisarna okoljskega inšpektorata. Upravljavcu divjega odlagališča, po naših zanesljivih informacijah Francu Gulji, so naložili, da mora odpadke odstraniti. Prepovedali so mu razstavljanje in zbiranje izrabljenih vozil, vendar odločbe ni izpolnil.
Izvedeli smo tudi, da je ob izvršbah okoljskim inšpektorjem že večkrat grozil. S koprske policijske uprave, kamor sodi Postojna, in generalne policijske uprave so sicer sporočili, da prijav sumov kaznivih dejanj v tej povezavi nimajo.
Na domnevno protizakonito razgrajevanje avtomobilov in preprodajo njihovih delov pa že vrsto let opozarjajo člani sekcije avtoserviserjev pri obrtno-podjetniški zbornici (OZS). Na inšpektorat za okolje so, pravijo, poslali več prijav domnevnih nepravilnosti, tudi zoper Sajevica.
Jure, d. o. o., fizična oseba
Sajevčevo početje smo hoteli še podrobneje raziskati, zato ga je poklicala novinarska kolegica. Predstavila se je kot študentka Urška in se pozanimala, koliko bi stalo potrdilo o uničenju njenega avtomobila. Cena je bila 120 evrov.
Sajevic ji je predstavil dva načina nakupa. Denar bi lahko nakazala na njegov transakcijski račun, s pripisom »za potrdilo«, in mu po pošti poslala prometno dovoljenje. Potrdilo bi v tem primeru prejela po pošti.
Lahko pa se sestaneta v Postojni, je dejal. Napisal ji bo potrdilo o uničenju vozila in jo pospremil na občino, kjer bosta avtomobil odjavila. Ko je Urška izrazila dvom o legitimnosti potrdila in ga vprašala, ali ga bo upravna enota sprejela, je odvrnil: »Seveda, da ga bo!«
Potrdila nismo kupili, smo se pa odpravili v Postojno.
Tam smo od dobro obveščenih virov, ki so želeli ostati neimenovani, saj gre za majhno okolje in domnevno nasilna človeka, izvedeli, da naj bi bila Sajevčeva potrdila o uničenju vozila ponarejena. Vozila naj bi prepisal nase, nato pa njihove dele prodajal na črnem trgu.
Sajevic posle, kot kaže, opravlja kot fizična oseba, saj po podatkih poslovne baze Bisnode ni bil nikoli udeležen v kakšnem podjetju. Na družbenih omrežjih storitve sicer ponuja v imenu podjetja Jure, d. o. o., a je bilo doslej s tem imenom pri nas registrirano le podjetje v Kranju. Iz sodnega registra je bilo izbrisano leta 2005 in po dostopnih podatkih s Sajevicem ni bilo povezano.
Odpad v središču Postojne. Foto: Oštro.si
Kupi izrabljenih vozil sredi mesta
S pomočjo postojnskih virov smo izsledili štiri lokacije, kjer zbirajo izrabljene avtomobile.
Prva je v strogem središču Postojne, le nekaj metrov od občinske zgradbe. Na tem območju je več parcel, od katerih so po podatkih zemljiške knjige tri v lasti Franca Gulje. Avtomobili so sicer, kot so ob ogledu videli novinarji Oštra.si, odloženi tudi na zemljiščih sosednjih lastnikov, denimo na parceli podjetja Promit Benz z Brezovice pri Ljubljani. Na telefonski številki podjetja se na klice novinarjev ni nihče odzval.
Druga lokacija je v Stari vasi blizu Postojne. Lastnik zemljišča je uradno še družba Primorje v stečaju, vendar nam je stečajni upravitelj potrdil, da ga je Franc Gulja kupil na dražbi 14. novembra 2018. Zanj je med štirinajstimi dražitelji ponudil največ, 53.664 evrov. Prenos lastninske pravice na kupca še poteka, kupnina pa je že poravnana, je sporočil upravitelj.
Lastnik dveh zemljišč v bližnjem naselju Prestranek, kjer prav tako razgrajujejo in odlagajo izrabljene avtomobile, je po podatkih zemljiške knjige mladoletni sin Franca Gulje. Novinarji Oštra.si so ob ogledu enega od teh zemljišč videli dva moška, ki sta se z orodjem lotevala starega avtomobila. Obkrožena sta bila z razbitimi in zarjavelimi vozili, s kupi starega železa in avtomobilskih gum.
Najbližji sosedje v Prestranku in Stari vasi so nam povedali, da jih smeti in hrup, ki so posledica dovoza izrabljenih avtomobilov, motijo. Zbirališča so po mnenju nekaterih krajanov sporna tudi z okoljskega vidika.
»Olje kar teče po cesti, [Sajevic in Gulja] ga imata cele sode tam. Če se to vname, gre vse v luft,« je dejal domačin, ki se nam je predstavil kot Ivan iz vasi Koče blizu Prestranka. Še večja težava pa so avtomobili, odloženi kar ob cesti, saj po njegovem zatrjevanju ovirajo promet.
Na inšpektoratu za okolje in prostor so za Oštro.si potrdili, da so s problemom neregistriranega skladiščenja izrabljenih avtomobilov v središču Postojne seznanjeni. Septembra 2017 so zavezancu prepovedali razstavljanje in zbiranje vozil ter mu naložili, da mora odpadke odstraniti in jih oddati na registrirano zbirno mesto ali v obrat za razstavljanje.
Ker zavezanec odločbe ni izpolnil, mu je inšpektorat izdal plačilna naloga. Plačal ju ni, zato so zadevo predali »v izterjavo na finančno upravo«, so na okoljskem ministrstvu pojasnili za Oštro.si. Inšpektorat je sicer zavezancu izdal pet sklepov s plačilom globe v skupnem znesku 19.000 evrov, so še sporočili. Zaradi varovanja osebnih podatkov niso potrdili, ali gre za Franca Guljo in Jureta Sajevica.
Podjetje Primorje je v stečaju, na njegovem zemljišču v Stari vasi so odloženi nevozni avtomobili. Foto: Oštro.si
Grožnje okoljskim inšpektorjem
Inšpektorat nam je posredoval kopijo odločbe. Ugotovili so, da zavezanec razgrajuje izrabljena vozila in jih skladišči. Talna površina, kjer ta dela opravlja, je prepustna, zavezanec pa, pišejo, nima zagotovljenega čiščenja odpadnih voda. Pri tem so inšpektorji na tleh videli oljne madeže in madeže od drugih tekočin.
Odločba še navaja, da zavezanec ni vpisan v evidenco pravnih oseb, ki predelujejo odpadke, pri agenciji za okolje, da nima okoljevarstvenega dovoljenja in da ni vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov. Nanaša se na dva bližnja naslova v središču Postojne, ki sta po naših podatkih povezana z Guljo.
Toda problemi ostajajo kljub izrečenim globam. Da bi rešili težave, so na občini že dvakrat povabili na sestanek policijo, postojnsko redarsko službo, inšpektorat za okolje in prostor ter sanitarno inšpekcijo, je povedal župan Igor Marentič.
Rešitve niso našli. Še več, 27. avgusta 2015 je postojnska okoljska inšpektorica na sestanku na občini poročala, da je Gulja inšpektorjem grozil s smrtjo. Tam so bili navzoči tudi predstavniki policije.
Po županovih besedah je inšpektorica povedala, da je Gulja grozil, da jih bo polil z bencinom in zažgal ali jih ustrelil, da jih bo »pospravil«. Marentič meni, da je Gulja sodeč po njegovih grožnjah zmožen marsičesa.
Na okoljskem ministrstvu so potrdili, da je inšpektorica zaradi groženj podala prijavo. Na koprski policijski upravi in generalni policijski upravi te prijave nimajo.
Župan pravi, da se pristojni organi sklicujejo na pravne ovire, ki jim preprečujejo ukrepanje, kot sta prepoved vstopa na lastniško parcelo in Guljevo zatrjevanje, da ima na dvorišču »uporabne predmete«, ne odpadke. »Tisoč in en izgovor, da ne bi nič rešili,« meni.
Ker naj bi se Gulje bali, je inšpekcijski službi predlagal, naj pošljejo inšpektorja iz Ljubljane ali od drugod, da bi se po izvedenem nadzoru lahko umaknil. Tudi policija je po Marentičevih besedah ponudila, da zagotovi varnost vseh inšpektorjev.
Od januarja 2020 bosta po Tomšetovih besedah matični register vozil in SARA po petnajstih letih vendarle vzajemno povezana, s čimer bo prenos podatkov med zbirkama avtomatiziran..
Grožnje novinarjem Oštra.si
Policijska uprava Koper pojasnil o konkretnih osebah ne daje. Na generalno policijsko upravo smo posredovali tvit, objavljen 29. julija, s posnetkom zaslona enega od oglasov za prodajo potrdil o uničenju vozila. Odgovorili so, da je v opisanem primeru mogoče zaznati elemente suma kaznivega dejanja ponarejanja listin. Izdelava, posest in uporaba ponarejenih listin se kaznujejo z zaporom do dveh let, so dodali.
Sajevic nam je v telefonskem pogovoru natrosil kopico nasprotujočih si trditev. Na večkrat postavljena vprašanja o njem, o številu avtomobilov, ki jih je prepisal nase, in o poslu, ki ga opravlja, smo vsakič dobili drugačen odgovor.
Dejal je, da so oglasi za prodajo potrdil in rabljenih avtomobilov na družbenih omrežjih objavljeni »kot hec«, da bi identificiral vse tiste, ki počnejo nezakonitosti. Toda iz objav na facebooku je razvidno, da Sajevica prav tam več ljudi obtožuje domnevnih prevar in prodaje ponarejenih potrdil.
Po končanem intervjuju nas je Sajevic poklical nazaj, nam grozil in nas žalil. Naslednji dan nam je poslal več sovražnih in nestrpnih tekstovnih sporočil, v katerih je uporabljal spolne zmerljivke.
Kristina Sajevic, domnevno nekdanja partnerica Jureta Sajevica – pri njenem oglasu na facebooku smo začeli preiskovati to zgodbo – se na klice in elektronska sporočila novinarjev Oštra.si ni odzvala. Zadnjih kontaktnih podatkov za Franca Guljo nam ni uspelo dobiti.
Izginule prijave avtoserviserjev
Člani sekcije avtoserviserjev pri obrtno-podjetniški zbornici (OZS), ki združuje okrog dva tisoč podjetnikov in podjetij, trdijo, da inšpektoratu za okolje in prostor ter strokovnim službam okoljskega ministrstva že od začetka zakonskega urejanja področja, kakšnih petnajst let, pošiljajo prijave o domnevno protizakonitem razgrajevanju vozil in divjih zbirnih mestih.
»Spraševali smo po rezultatih inšpekcijskega nadzora. Običajen odgovor je bil, da se trudijo, ali pa nam informacij niso mogli dati, saj smo bili stranka v postopku,« so zapisali v odgovoru Oštru.si.
Marca 2015 so inšpektoratu predali več kot sto strani posnetkov zaslonov domnevnih nepravilnosti pri razgradnji vozil in preprodaji rezervnih delov, je pojasnil sekretar sekcije Igor Pipan. Sumljive subjekte so našli na spletnih portalih za prodajo in nakup avtomobilov in na družbenih omrežjih. Med tistimi, ki so jih prijavili, je bil Jure Sajevic, je dejal Pipan, ne pa tudi Franc Gulja.
Štiri leta pozneje na OZS ne vedo, ali so na inšpektoratu katerega od primerov rešili.
Na vprašanje o številu prijavljenih kršitev, povezanih s ponarejanjem potrdil o uničenju avtomobilov, so nam z okoljskega ministrstva odgovorili: »Sporočamo vam, da inšpektorat za okolje in prostor s tem ni seznanjen oziroma ni prejel nobene prijave v zvezi s tem.«
Ko smo jih soočili z informacijo, da jim je OZS predala več deset primerov domnevnih kršitev s področja preprodaje avtomobilskih delov, so nam odgovorili, da v zapisniku sestanka tega nimajo zabeleženega.
Petnajst let za povezavo dveh zbirk podatkov
Uradno potrdilo o uničenju lahko prek nacionalne spletne aplikacije za razgradnjo avtomobilov (SARA) izdajo samo registrirana zbirna mesta in obrati za razgradnjo vozil. Vsako je opremljeno z osemmestno zaporedno številko izdaje potrdila prek aplikacije, žigom zbirnega mesta in podpisom zaposlenega, ki je vozilo prevzel.
Ti trije elementi so edino varovalo, ki onemogoča poneverbo potrdil. Preveriti jih je sicer mogoče v aplikaciji SARA in v obratovalnem dnevniku, kjer mora zaposleni hraniti kopije izdanih potrdil, je pojasnil Peter Tomše, sekretar iz sektorja za odpadke pri ministrstvu za okolje in prostor.
Lastnik, ki želi avtomobil odjaviti iz registra vozil, mora predložiti zadnje prometno dovoljenje, registrske tablice in potrdilo o uničenju vozila. Uslužbenci upravne enote ali druge registracijske organizacije nato v register vnesejo zaporedno številko izdanega potrdila, datum, organizacijo in državo izdaje potrdila ter kraj razgradnje vozila.
Toda z ljubljanske upravne enote so nam sporočili, da »računalniški sistem ne omogoča prepoznave listin oziroma potrdil«. Njihovo pristnost zato preverja uradna oseba na upravni enoti. Če ob pregledu potrdila posumi, da ni pristno, podrobno preveri njegovo verodostojnost, so še dodali.
Sistem za izdajo uradnih potrdil o uničenju in register vozil nista vzajemno povezana, je pojasnil Peter Tomše z okoljskega ministrstva. To pomeni, da upravljavec registra nima dostopa do podatkov iz potrdil o razgradnji avtomobilov, izdanih prek aplikacije SARA. Povezava v nasprotno smer deluje: uporabniki SARE lahko dostopajo do podatkov registra.
Slovenija je sistem razgradnje izrabljenih vozil in izdajo potrdil o njihovem uničenju prek aplikacije SARA uvedla leta 2004 – do danes ni bil posodobljen, nam je povedal Tomše. Toda od januarja 2020 bosta po Tomšetovih besedah matični register vozil in SARA po petnajstih letih vendarle vzajemno povezana, s čimer bo prenos podatkov med zbirkama avtomatiziran.
Lastnik bo moral vozilo sicer še vedno osebno odjaviti na upravni enoti ali pri pooblaščeni organizaciji, a možnosti zlorabe bodo v primerjavi s sedanjim sistemom veliko manjše, pravi Tomše.
Podatki o številu izdanih potrdil in številu avtomobilov, odjavljenih iz registra, bi se morali ujemati, je v revizijskem poročilu o ravnanju z izrabljenimi vozili leta 2015 ugotavljalo računsko sodišče. Med drugim so preverili medsebojno povezanost evidence SARA in matičnega registra, pri čemer so odkrili precejšnja odstopanja. Navajajo več razlogov za neujemanje podatkov, denimo, ker lastniki avtomobil oddajo v razgradnjo, registracijski enoti pa ne izročijo potrdila o uničenju.
Poročilo prav tako kaže, da so se pristojni državni organi s problemom nepopolne povezanosti med uradnima evidencama neuspešno ukvarjali že vsaj v letih 2012 in 2013.
Preoptimistične projekcije razgradnje vozil
Uničenje vozil ureja uredba o izrabljenih vozilih, ki v 9. členu določa, da je prevzem izrabljenih avtomobilov brezplačen. Zadnji lastnik avtomobila prav tako brezplačno prejme potrdilo o uničenju vozila, pravi 10. člen.
Uredba predvideva le plačilo prevzema iztrošenega avtomobila, ki »ne vsebuje več bistvenih sestavnih delov«. Pri podjetju Saubermacher, denimo, ki se ukvarja tudi z razgradnjo vozil, se cena prevzema giba od štiri do 45 evrov na vozilo, je povedal direktor Andrej Gomboši.
Tomše nam je posredoval oceno evropskega parlamenta, po kateri vsako leto »izgine« okrog pet milijonov vozil od skupno dobrih 14,2 milijona, kolikor jih je registriranih.
Ob uvedbi sistema za razgradnjo izrabljenih avtomobilov so na ministrstvu za okolje ocenjevali, da Slovenci vsako leto na novo registrirajo 70 tisoč vozil, je še pojasnil. Njihove projekcije so predvidevale, da bo šlo v uničenje od 20 do 30 tisoč vozil na leto, toda dejansko so jih razgradili le po okrog 8 tisoč.
Lanska novela zakona o dajatvah za motorna vozila je razliko med ocenami in dejansko razgrajenimi vozili zmanjšala, saj je uzakonila obvezno letno dajatev za odjavljeno vozilo, za katero lastnik v enem letu ne predloži potrdila o uničenju ali drugega dokumenta, ki potrjuje, da vozilo ni več v njegovi posesti. Dajatev mora plačevati še deset let po odjavi vozila.
Pred spremembo zakona je lahko lastnik avtomobil odjavil iz registra in ga brez dodatnih stroškov za nedoločen čas obdržal doma.
Od spremembe zakona aprila, sprejete aprila 2018, se je število razgrajenih avtomobilov do avgusta 2018 povečalo za 41 odstotkov glede na enako obdobje leto prej, je še povedal Tomše. Po napovedih ministrstva za okolje in prostor bo sicer do konca tega leta razgrajenih skupno okrog 15 tisoč vozil, kar je skoraj 19 odstotkov več kot lani.
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.