Škodljivemu pesticidu klorpirifosu so šteti dnevi
Stéphane Horel, Staffan Dahllöf; povzetek pripravilo uredništvo Oštra.si
—
Smrtna obsodba za pesticid je v okviru evropske regulative prava redkost, a konec tega tedna bo evropska komisija pozvala države članice, naj prepovejo klorpirifos in klorpirifos-metil. Insekticida, ki se po svetu in tudi pri nas uporabljata za zatiranje škodljivcev na sadju in zelenjavi, sta nevrotoksična pri majhnih otrocih, kar smo na Oštru.si razkrili junija. Neuradno je Slovenija za prepoved ene od dveh vrst klorpirifosa.
Države, ki zagovarjajo uporabo klorpirifosa in klorpirifos-metila, so večinoma pridelovalke citrusov. Foto: Domen Grögl/STA
Proizvajalci klorpirifosa v še zadnjih trenutkih pritiskajo na evropsko komisijo, da bi ta vendarle podaljšala dovoljenje za uporabo dveh pesticidov, kažejo dokumenti, ki jih je pridobil francoski časnik Le Monde, eden od sodelujočih medijev v projektu Klorpirifos: neznani pesticid. Trenutno dovoljenje za prodajo klorpirifosa in klorpirifos-metila v Evropski uniji se sicer izteče 31. januarja 2020.
Predstavniki Corteve, ameriške korporacije, ki je nastala z združitvijo podjetij Dow, ki je iznašlo pesticid, in DuPont, so evropski komisiji januarja sporočili:
»Regulacija ne sme temeljiti na pritisku javnosti, na čelu katere so aktivisti, ki ne zaupajo pravnemu regulativnemu sistemu, temveč na zanesljivih dokazih.«
Pravno-svetovalna družba Fieldfisher, ki jo je pooblastil portugalski proizvajalec pesticida Ascenza, pa je avgusta evropski komisiji pojasnila, da je bilo podjetje »upravičeno močno presenečeno« nad tem, kako komisija sprejema odločitve. »Takšen pristop je zelo nenavaden, da ne rečemo nepravilen,« so zapisali odvetniki in dodali, da vse to »nepopravljivo škoduje ugledu substance, kar pa neugodno vpliva na komercialne interese podjetja«.
Na iste karte stavi tudi lobistično podjetje Eppa, ki se je oktobra pritožilo, da se je bila komisija prisiljena »pretirano odzvati« zaradi »močnega pritiska nevladnih organizacij in medijev«.
Zaskrbljeni znanstveniki
Bruseljski nevladniki so bili res aktivni, a niso bili edini. Znanstvena skupnost je zaradi škodljivih učinkov klorpirifosa zaskrbljena že več kot 15 let.
Evropska unija je leta 2005 za insekticid izdala dovoljenje za deset let, nato je bila veljavnost podaljšana do januarja prihodnje leto. Kmalu zatem je raziskava, ki so jo na vzorcu več kot 250 otrok, mlajših od treh let, opravili na univerzi Columbia, pokazala, da izpostavljenost klorpirifosu pred rojstvom povzroči zaostajanje v razvoju.
Poznejše študije so pokazale razvojno nevrotoksičnost, kar pomeni, da je insekticid toksičen za centralni živčni sistem, kot posledice pa so ugotovili za sedem točk nižji inteligenčni količnik, zmanjšan delovni spomin, motnje pozornosti, tudi s hiperaktivnostjo, in motnje avtističnega spektra.
Kemična formula klorpirifosa
Mednarodna skupina raziskovalcev je ocenila, da izpostavljenost pesticidom iz skupine organofosfatov, med katere sodi klorpirifos, vsako leto »izbriše« 13 milijonov točk inteligenčnega količnika, s tem pa pri otrocih v Evropi povzroči 59.300 primerov zaostajanja v umskem razvoju.
A to še ni vse. Trije okoljski znanstveniki pod vodstvom Axla Mieja s švedskega inštituta Karolinska so ugotovili, da je raziskave in preizkuse, ki so bili podlaga za odobritev uporabe klorpirifosa v Evropi, financiral proizvajalec škropiva Reldan – ameriška korporacija Dow (danes Corteva).
Mie in sodelavci so v lanski študiji o »varnosti pri ocenjevanju varnosti pesticidov« na primerih klorpirifosa in klorpirifos-metila dokazali, da je evropske regulatorne organe z nepravilnim strokovnim poročanjem zavedel prav proizvajalec.
Med drugim so razkrili, da so Dowovi lastni podatki že leta 2000 pokazali, da klorpirifos vpliva na razvoj malih možganov pri podganah. Teh ugotovitev ni mogoče najti v dokumentaciji pristojnih evropskih organov o izdaji dovoljenja škropivu, za katero je strokovne podlage prispeval sam Dow, kot smo junija že poročali v sklopu projekta Klorpirifos, neznani pesticid.
To je bil tudi razlog za odločitev komisije, da sproži edinstven postopek. Četudi evropska agencija za hrano še ni končala evalvacije uporabe pesticidov, jo je komisija julija uradno prosila, naj urgentno objavi vmesno poročilo o vplivih, ki jih ima insekticid na zdravje ljudi.
To se je tudi zgodilo sredi poletnih počitnic, natančneje 2. avgusta. Zahtevano poročilo je vsebovalo jasno sporočilo: agencija je opozorila na »potencialno« genotoksičnost klorpirifosa – neugodne učinke na DNK, ki lahko povzročijo raka. Prav tako je opozorila na razvojno nevrotoksičnost in sklenila, da substanca ne izpolnjuje zahtev za varno rabo.
Do istih zaključkov je prišla za klorpirifos-metil, ki ima podoben toksikološki profil. V Evropski uniji pesticidov, ki so karcenogeni in toksični za reprodukcijo, ni dovoljeno prodajati.
Kljub temu poskušajo proizvajalci na trgu zadržati vsaj klorpirifos-metil. Corteva je tako 11. oktobra »regulatornim organom držav Evropske unije« poslala pismo, v katerem vztraja pri razlikovanju med klorpirifosom in klorpirifos-metilom. Ta je dovoljen za uporabo tudi v Sloveniji.
Slovenija neuradno za polovično prepoved
Vsa ta pisma je komisija posredovala članicam EU. Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo pri evropski komisiji bo po informacijah novinarjev projekta Klorpirifos o prepovedi pesticida predvidoma glasoval na naslednjem zasedanju, 5. in 6. decembra.
Medtem ko je prepovedi klorpirifosa naklonjena velika večina držav, je usoda klorpirifos-metila še neznanka. Sodeč po navedbah virov v Bruslju in tudi drugih bodo proti podaljšanju dovoljenja za uporabo klorpirifos-metila glasovale Belgija, Danska, Finska, Nemčija, Slovenija in Švedska, nasprotno pa Grčija, Italija, Portugalska, Španija in Poljska.
Rezultat je kljub napovedim težko predvideti, saj bo veliko odvisno tudi od tega, katere države se bodo glasovanja vzdržale. Za dosego kvalificirane večine mora za prepoved glasovati 55 odstotkov držav članic oziroma 65 odstotkov celotne populacije EU.
Razen Poljske, velike pridelovalke jabolk, je večina drugih »prometilnih« držav proizvajalk citrusov, ki jih škropijo s klorpirifos-metilom. Grenivke, limone, pomaranče in mandarine so namreč največje »porabnice« klorpirifosa, je leta 2016 ugotovila nevladna organizacija PAN Europe.
Evropska komisija se sicer nagiba k prepovedi obeh insekticidov. V začetku oktobra je Svetovno trgovinsko organizacijo že seznanila z odločitvijo, ki jo namerava sprejeti, in sicer, da bo postavila dovoljeno mejno vrednost insekticida za uvožene izdelke na najnižjo možno raven (0,01 mg/kg). To pomeni, da varne izpostavljenosti klorpirifosu ni.
Drugi del čezmejnega preiskovanja klorpirifosa vodi danska organizacija Investigative Reporting Denmark. Izvedli so ga v sodelovanju z novinarji iz Belgije (Knack), Francije (Le Monde), Norveške (VG), Poljske (Newsweek), Slovenije (Oštro), Španije (El Confidencial), Nemčije (Süddeutsche Zeitung in Bayerischer Rundfunk) in ZDA (Midwest Center for Investigative Reporting). Preiskovalni projekt sta podprla Journalismfund.eu in fundacija Roberta Boscha.
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.
