Testiranje na koronavirus v Sloveniji med bolj obsežnimi
Matej Zwitter
Podatke smo dnevno osveževali od dneva objave do vključno 15. 4. 2020 ob 21.30.
—
Islandija, Norveška in Južna Koreja so do zdaj izvedle obsežnejše testiranje kot Slovenija, vendar v teh državah epidemija traja dlje časa kot pri nas.
Dnevno število testov v Sloveniji je po spremembi kriterijev najprej upadlo, nato pa se je obseg testiranja povečal. Foto: Rosana Rijavec/STA
Testiranje na novi koronavirus je ključno za spremljanje, razumevanje in zatiranje širjenja okužbe, opozarja svetovna zdravstvena organizacija. Njen direktor je prejšnji teden države okrcal, da testiranje stopnjujejo prepočasi. »Požara se ne da gasiti z zavezanimi očmi,« je dejal.
V istem času se je v Sloveniji razplamtela razprava o tem, zakaj testiramo manj kot prej. Kot je 14. marca na tiskovni konferenci pojasnila vodja strokovne skupine v vladnem kriznem štabu Bojana Beović, infektologinja s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na ljubljanskem UKC, smo spremenili kriterije za testiranje prebivalcev na novi koronavirus.
Po novih navodilih, izdanih dva dni pozneje, 16. marca, zdravniki na testiranje napotijo le bolnike z znaki akutne okužbe dihal, ki potrebujejo pregled pri zdravniku zaradi morebitne napotitve v bolnišnico. Za zdravstvene delavce in prebivalce domov za ostarele veljajo nekoliko bolj ohlapni kriteriji, saj za testiranje zadostujejo znaki akutne okužbe dihal.
Pred spremembo pravil so zdravniki na testiranje pošiljali tudi ljudi s simptomi bolezni covid-19, ki niso potrebovali hospitalizacije, na svojem spletnem mestu pojasnjuje nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Takrat je za testiranje zadostovalo, da je bil bolnik v stiku z obolelim ali je potoval na območja, kjer se je tedaj pojavljal koronavirus.
NIJZ je nato 23. marca objavil dodatna navodila za testiranje na koronavirus, s katerimi so dostop do testiranja spet razširili. Po novih navodilih zdravniki na testiranje napotijo tudi tiste z blažjimi znaki bolezni, če so starejši od 60 let, imajo oslabljen imunski sistem ali druge bolezni, ki povečujejo možnost smrti zaradi koronavirusa. Druge lahko zdravnik napoti na testiranje po lastni presoji. Zdravstveni domovi in bolnišnice so, sodeč po datumu dokumenta, nova navodila prejeli že 18. marca.
Zbrali in analizirali smo statistične podatke, da bi poskusili ugotoviti, ali je število testiranih po spremembi pravil upadlo ali ne in kako primerljiv je obseg testiranja v Sloveniji z drugimi državami, za katere nam je uspelo zbrati podatke o dnevnem številu testov.
Število testov po novih pravilih najprej upadlo
Dan pred tiskovno konferenco, na kateri je Beovićeva predstavila nova pravila testiranja, je bilo testiranih malo manj kot 1200 ljudi, kažejo podatki NIJZ. Dan po tiskovni konferenci se je število več kot prepolovilo, na 590. Zaradi kratkega obdobja od začetka epidemije ni mogoče ugotoviti, ali je upad posledica spremembe pravil ali drugih vplivov, na primer vpliva vikenda.
Od takrat se je obseg testiranja znova povečal. V petek, 20. marca, so slovenski laboratoriji spet analizirali več vzorcev kot pred spremembo pravil, nekaj več kot 1200.
Slovenija se med državami, za katere nam je uspelo zbrati podatke o dnevnem številu testov, uvršča na četrto mesto po skupnem številu testov na prebivalca. Največ testov na sto tisoč prebivalcev je do 22. marca opravila Islandija (2862), sledita Norveška (1024) in Južna Koreja (643). Pri nas je bilo po zadnjih podatkih z dne 22. marca testiranih skupno 13.613 ljudi oziroma 658 na sto tisoč prebivalcev.
Vendar pa na Islandiji, na Norveškem in v Južni Koreji epidemija traja že dlje časa kot pri nas, tako da so te države v daljšem obdobju izvedle več testov. Če upoštevamo čas širjenja okužbe, je Slovenija do 22. marca testirala večji delež prebivalstva kot Islandija, Norveška ali Južna Koreja na isti točki razvoja epidemije.
Zgornji graf prikazuje število izvedenih testov na sto tisoč prebivalcev od začetka širjenja okužbe. Za začetek širjenja okužbe smo izbrali dan, ko je bil v posamezni državi potrjeno okužen vsak stotisoči prebivalec. Za Slovenijo to pomeni 21 potrjenih primerov, za večje države pa sorazmerno več.
Podatki med državami sicer niso vedno primerljivi, saj nekatere, med njimi tudi Slovenija, poročajo o številu testiranih ljudi, druge pa o številu analiziranih vzorcev. Iz podatkov, ki jih objavljajo nekatere države, denimo Avstrija, Italija in Češka, ni mogoče nedvoumno razbrati, ali prikazujejo število testiranih ljudi ali analiziranih vzorcev.
Vse tri države, ki so do zdaj testirale večji del prebivalstva kot naša, imajo bolj ohlapne kriterije za testiranje od Slovenije. Najširši dostop do testov omogoča Islandija, kjer se od 13. marca lahko testirajo tudi tisti brez znakov bolezni, je poročala tamkajšnja nacionalna televizija.
Norveška ljudi z znaki akutne okužbe dihal testira po prednostni lestvici, kažejo podatki, objavljeni na vladni spletni strani z informacijami o koronavirusu. Prednost imajo tisti, ki potrebujejo hospitalizacijo ali so že v bolnišnici, sledijo zdravstveni delavci, starejši prebivalci in ljudje, ki so bili v stiku z obolelim.
V Južni Koreji prednostno testirajo zdravnike, ki kažejo simptome okužbe in so bili v stiku z obolelimi, piše v vladnih smernicah za ravnanje lokalnih oblasti. Posebej se osredotočajo še na tiste, ki so potovali na območja s povečano razširjenostjo obolenja, in tiste, ki so bili v stiku z obolelim. Druge prebivalce z znaki okužbe na test napoti zdravnik po lastni presoji.
Slovenija je doslej testirala večji delež prebivalstva od večine držav, za katere nam je uspelo zbrati podatke o dnevnem številu opravljenih testov na novi koronavirus. Islandija, Norveška in Južna Koreja so testirale več kot Slovenija, vendar v teh državah epidemija traja dlje kot pri nas. V Južni Koreji je 22. marca od dneva, ko je bil okužen vsak stotisoči prebivalec, preteklo 28 dni, na Islandiji 20, na Norveškem pa 17.
V Sloveniji je 22. marca od dneva, ko je bil potrjeno okužen vsak stotisoči prebivalec, preteklo 13 dni. Nobena izmed držav, za katere nam je uspelo zbrati podatke, na tej točki razvoja epidemije ni testirala večjega dela prebivalstva kot Slovenija.
Viri podatkov: NIJZ, italijansko ministrstvo za zdravje, korejski center za nadzor in preprečevanje bolezni, norveški inštitut za javno zdravje, avstrijsko ministrstvo za zdravje, britansko ministrstvo za zdravje, danski inštitut za javno zdravje, islandsko ministrstvo za zdravje, slovaška vlada, madžarski center za javno zdravje, češko ministrstvo za zdravje
