V enem tednu za 80 milijonov evrov nujnih javnih naročil
Anuška Delić, Matej Zwitter
–
Zavod za blagovne rezerve, ki zdaj naroča zaščitni material za zaustavitev širjenja epidemije, je v le enem tednu oddal za nekaj manj kot 80 milijonov evrov javnih naročil za »nabavo zaščitnih sredstev (covid-19)«, ne da bi bila ta v njih kakorkoli opredeljena. Največje, 25,4 milijona evrov vredno naročilo je pripadlo podjetju Joca Pečečnika, ki proizvaja napredne samopostrežne terminale.
Prihodki posameznih podjetij Joca Pečečnika dosegajo skoraj sto milijonov evrov, vendar bo prihodek iz naročila zavoda, če bo to realizirano v celoti, tudi zanj precejšen. Foto: Anže Malovrh/STA
V času epidemije covida-19 se kriznim razmeram ne umika le človekova osebna svoboda, ampak tudi načela javnega naročanja, kot so transparentnost, učinkovitost in preglednost javne porabe. Odstranitev ovir, ki ščitijo ta načela, lahko odpre prostor za morebitne zlorabe in okoriščanje, saj je v skrajno nujnih postopkih javnega naročanja malo nadzornih mehanizmov.
Slovenija je samo prek zavoda za blagovne rezerve zgolj v zadnjem tednu marca oddala za najmanj 80 milijonov evrov javnih naročil zaščitne opreme po postopkih s pogajanji brez predhodne objave.
To v prevodu pomeni, da gre za postopek, v katerem se javni naročnik dogovori z zasebnim podjetjem o poslu, o čemer javnost obvesti šele, ko doseže dogovor. Postopek je poenostavljen, izvesti pa ga je mogoče tudi v enem samem dnevu, saj lahko naročnik pogodbo podpiše takoj po oddaji naročila. Povrhu zavod pogodb zdaj ne objavlja.
Analiza podatkov, ki smo jih pri Oštru zbrali na slovenskem in evropskem portalu javnih naročil, je pokazala še nekatere druge pomanjkljivosti naročil, ki odpirajo vprašanje preglednosti javnega naročanja v času koronavirusa. Razen datuma oddaje naročila in imena izbranega ponudnika namreč v javnih dokumentih ni natančnih podatkov o sredstvih, ki jih je naročal zavod, in njihovi količini.
Vse to je zelo drugače od rednih postopkov javnega naročanja, ki so zasnovani tako, da ščitijo tržno konkurenco in davkoplačevalski denar izolirajo pred korupcijo. Ti postopki so precej daljši, njihove varovalke pa so namenjene omejevanju zasebnih interesov, kamor sodi tudi preverjanje sposobnosti ponudnikov in izpolnjevanja razpisnih pogojev.
Zakon o javnem naročanju se v skrajno nujnih primerih, kadar gre za naročanje »za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči«, sicer ne uporablja. A to velja le za naročila, manjša od vrednosti, pri katerih je treba obvestilo o oddaji objaviti tudi v uradnem listu EU. Večina zdajšnjih presega te vrednosti.
Pečečnikova družba nabavlja za 25,4 milijona evrov
Zdaj živimo v grozečih razmerah, opisanih v zakonu, toda vsa naročila, s katerimi smo na Oštru seznanjeni, so v obvestilih o oddaji opisana izredno skopo. Trenutno največje naročilo je zavod za blagovne rezerve 26. marca oddal podjetju Public Digital Infrastructure – dobavilo bo »zaščitna sredstva (covid-19)« v vrednosti 25.441.000 evrov. Tip zaščitnih sredstev ni opredeljen, niti njihova količina.
Public Digital Infrastructure je slovensko podjetje v lasti nizozemske družbe Elektronček BV, ta pa je po podatkih tamkajšnjega poslovnega registra v 90-odstotni lasti Joca Pečečnika. Podjetje proizvaja inovativne samopostrežne terminale. Leta 2018 je imelo 386 tisoč evrov prihodkov.
Pečečnika javnost sicer že desetletja pozna kot uspešnega poslovneža v igralništvu in tudi po njegovem nakupu starega ljubljanskega stadiona, ni pa znano, da bi prodajal zdravstveno opremo. Podjetje Public Digital Infrastructure je morda zgolj posrednik pri nakupu neopredeljene zaščitne opreme za javni sektor.
Zavod za blagovne rezerve ne na portalih javnih naročil ne na svojem spletnem mestu ne objavlja pogodb v nujnih postopkih naročanja zaradi velikih potreb države pri zaustavljanju epidemije. Tako ni jasno, za kakšen posel se je dogovoril s Pečečnikovo družbo in kakšni so bili naročnikovi pogoji.
Pečečnik se ni odzval na naše poskuse, da bi pridobili več informacij o poslu, prav tako na ta in druga vprašanja niso odgovorili na zavodu za blagovne rezerve. Odgovore bomo objavili, ko jih dobimo.
Preglednost javne porabe v izrednih razmerah
Prihodki nekaterih od Pečečnikovih podjetij dosegajo skoraj sto milijonov evrov, vendar bo prihodek iz naročila zavoda, če bo to realizirano v celoti, tudi zanj precejšen. Vsota je enaka 29 odstotkom prihodkov nizozemskega Elektrončka v letu 2017, zadnjem poslovnem letu, za katero so v tamkajšnjem registru podjetij dostopni finančni podatki. Podjetje je takrat ustvarilo 3,5 milijona evrov dobička.
V tednu od 24. do 30. marca je zavod za blagovne rezerve 24 ponudnikom, skupaj s Pečečnikovim podjetjem, oddal za najmanj 79.633.173 evrov naročil »nabave zaščitnih sredstev (covid-19)«. Delež ponudnikov, ki so dobili štiri največja naročila, je po izračunih Oštra 65-odstoten. Preostala sredstva so bila »razdeljena« med dvajset drugih podjetij.
Ponudnik z drugim največjim javnim naročilom zavoda za blagovne rezerve, MD Global Logistics, je podpisal pogodbo, po kateri bo zagotovil zaščitna sredstva za nekaj manj kot deset milijonov evrov. Leta 2018 je imelo podjetje 931 tisoč evrov prihodkov, vladno naročilo torej pomeni 1070 odstotkov te vrednosti.
Lastnik MD Global Logistics, Matjaž Dolenc, je bil lastnik podjetja za cestni prevoz Mtekspres, ki je od leta 2018 v stečaju. Med dolžniki so banke in drugi, pa tudi Republika Slovenija s terjatvijo v vrednosti 46.636 evrov. O tem so v preteklih dneh mediji že poročali.
Družba v stečaju ne more nastopati v postopkih javnega naročanja, Dolenčev MD Global Logistics sicer posluje, vendar bi bile te okoliščine v običajnih razmerah najbrž razlog za dodatno preverjanje sposobnosti ponudnika.
Podjetje Xan-max, ki med drugim prodaja sok iz mangostina, bo prav tako nabavilo »zaščitna sredstva (covid-19)«, a za 9,8 milijona evrov. Ta vsota pomeni 11 tisoč odstotkov njegovih skupnih prihodkov v letu 2018, ko so znašali 89 tisoč evrov.
Direktor podjetja Miran Blatnik nam je v petek sporočil, da so resda malo podjetje, kar pa »ne pomeni, da takšnega posla ne moremo izpeljati«. Pojasnil je, da so na azijskih trgih navzoči že več kot 15 let in da so v tem času spletli številne poslovne in prijateljske vezi. To je njihov »največji kapital, če se seveda vsega ne sodi po denarju«. Za oddajo ponudbe so se odločili, ko so videli, »kakšno pomanjkanje zaščitne opreme je na trgu«.
Svoje kitajske partnerje in prijatelje so prosili za pomoč, njihov odziv pa je bil pozitiven, zato so pripravili ponudbo za zavod za blagovne rezerve. Dali so zagotovilo, »da smo skupaj s poslovnimi partnerji iz tujine in domačimi partnerji sposobni zagotoviti tudi finančne vire, in se nikakor nismo niti pogovarjali o tem, da bi sredstva zagotovila država«. Želijo si le, da bi lahko posel izpeljali transparentno in mirno, ker bi radi pomagali »Sloveniji pri zagotovitvi zadostnih zaščitnih sredstev«.
Geneplanet je po lastnih navedbah na spletnem mestu vodilni evropski ponudnik inovativnih zdravstvenih rešitev, ki temeljijo na preventivnem genetskem testiranju. Konec marca je podjetje dobilo javno naročilo v vrednosti nekaj več kot 8 milijonov evrov za »nabavo zaščitnih sredstev (covid-19)«. To je 150 odstotkov vseh prihodkov tega podjetja v letu 2018.
Z oddelka za odnose z javnostmi podjetja Geneplanet so sporočili, da »sodelujejo z več kot 2.000 medicinskimi središči, klinikami in bolnišnicami po Evropi in na drugih kontinentih«. Nanizali so še druge izkušnje, reference in priznanja. »Geneplanet ima kot dolgoletni poslovni partner največje kitajske multinacionalke s področja biotehnologije dolgoletne izkušnje pri nakupu, uvozu in logistiki medicinskih pripomočkov,« so pojasnili.
Pri poslovnih partnerjih na Kitajskem so že februarja dobili različne ponudbe za distribucijo opreme, povezane s covidom-19, ki so jo ponudili v vseh državah, kjer delujejo. Trenutno je to 35 držav, v zadnjih tednih pa so raznovrstno opremo »prodali v številnih državah na različnih kontinentih, kakor tudi nekaterim največjim kliničnim centrom po Evropi«. Poudarili so, da v vseh državah poslujejo skladno z zakoni in izpolnjujejo pogoje v tistih postopkih javnega naročanja, v katerih sodelujejo.
Podjetje MD Global Logistics nam ni poslalo pojasnil o nabavi »zaščitnih sredstev (covid-19)«. Odgovore bomo objavili, ko jih bomo prejeli.*
V nujnih postopkih lahko naročnik dovoli, da ponudnik zgolj s pisno izjavo potrdi, da izpolnjuje pogoje naročnika. Ta ga mora na lastno pobudo še vedno preveriti, če opazi kaj sumljivega, piše v navodilu za izvajanje nujnih postopkov javnega naročanja, ki ga je objavil državni portal za javno naročanje. Prav tako mora biti naročnik pozoren na to, da ponudnik nima omejitev pri poslovanju z javnim sektorjem po določbah zakona o preprečevanju korupcije.
Hitrost je pomembna prednost nujnih postopkov v času epidemije, saj lahko naročnik naročilo teoretično odda v enem dnevu. Takoj ko posel izpogaja s ponudnikom, objavi »prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost«, in že lahko podpiše pogodbo. Obvestilo objavi na slovenskem portalu javnih naročil, če vrednost posla presega 134 tisoč oziroma 207 tisoč evrov (odvisno od vrste blaga ali storitev), pa tudi na evropskem.
Toda v izrednih postopkih nakupa opreme po mnenju predsednice Transparency International Slovenia Alme Sedlar ne gre opuščati »vseh uvedenih mehanizmov za preprečevanje korupcije in prevar«. Opozorila je, da poslovanje s tveganimi subjekti »nevarno povečuje tudi tveganje«, da blago ne bo pravočasno dostavljeno, da bo preplačano ali da bo zmanjkalo denarja za drugo pomembno opremo.
»Vsakršen dvom o porabi javnih sredstev pa načenja tudi zaupanje v vladajoče, s čimer se lahko krha učinkovitost ukrepov, ki jih ti predpisujejo, kar tudi rešuje življenja.« Prav zato je po mnenju Sedlarjeve nujno, da je poraba »kljub izredni situaciji transparentna«. V organizaciji sicer pričakujejo, da bo vlada v ad hoc skupino vključila predstavnike nadzornih institucij, »ki bi s svojim znanjem lahko blažili tveganja pri nakupih opreme«.
Nujni postopek do konca izrednih razmer
V odgovoru novinarjem Oštra je gospodarsko ministrstvo o javnem naročanju v času koronavirusa med drugim zapisalo, da zdaj vso nabavo zaščitnih sredstev zaradi covida-19 vodijo »kot enotni postopek, posamezne pogodbe pa so neke vrste sklopi, na katere bi razdelili javno naročilo, če bi šlo za tako imenovani odprti postopek«. Postopek še ni končan in pričakujejo, da bo še trajal, »odvisno od razvoja dogodkov oziroma trajanja izrednih razmer«.
“Tudi v takšnih okoliščinah je treba nujno zagotoviti gospodarnost porabe javnih sredstev.”
O tem, ali je prav, da zavod v postopkih zaradi skrajne nuje ne objavlja podrobnejših podatkov o javnih naročilih, ampak le zelo splošen opis, in da ne objavlja povezanih pogodb, smo vprašali predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela.
Pojasnil je, kako poteka postopek nujnega javnega naročanja, in poudaril, da mora naročnik prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objaviti v vsakem postopku naročanja s pogajanji brez predhodne objave. Z dnem objave se namreč začne rok za uveljavljanje pravne varnosti, zato mora naročnik v obvestilu utemeljiti izbiro postopka in navesti »druge informacije, na podlagi katerih lahko gospodarski subjekti sprejmejo informirano odločitev o uveljavljanju pravnega varstva«.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja naročnike zavezuje k objavi javno dostopnih informacij iz pogodb o izvedbi javnega naročila v 48 urah od oddaje posla, je še spomnil Vesel, ki hkrati razume, da »trenutna situacija narekuje hitro in učinkovito ukrepanje, čemur je podrejeno tudi oddajanje javnih naročil«. Kljub temu pa je treba poudariti, »da je tudi v takšnih okoliščinah nujno zagotoviti gospodarnost porabe javnih sredstev«.
Konkretnih primerov, ki smo jih navedli v vprašanjih, Vesel ni komentiral, je pa opozoril, da lahko na zaupanje javnosti in gospodarskih subjektov v zakonitost javnega naročanja »pomembno vpliva tudi pravočasno posredovanje ustreznih in dovolj podrobnih informacij o oddanih javnih naročilih in njihovi vsebini. To še toliko bolj velja, kadar gre za naročila večjih vrednosti«.
*
besedilo smo s pojasnili podjetij XAN-MAX in Geneplanet posodobili 3. aprila 2020 ob 16:15.
