Zdravstvene dezinformacije kot oglaševalska strategija
Martin Justin
—
Razkrinkavanje.si je šlo po sledeh dezinformacij o škodljivosti fluorida in klorirane vode, ki jih največkrat razširjajo portali, osredotočeni na teme o zdravju in naravni kozmetiki. Alojz Ihan z ljubljanskega inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pa opozarja, da gre pri širjenju takih dezinformacij za oglaševalsko strategijo.
Ilustracija: Samira Kentrić
»Nova študija kaže, da je redno uživanje fluora povezano s kognitivnimi motnjami pri otrocih,« so novembra lani trdili na spletnem mestu Planet lepote, ki se opisuje kot medij.
Istega meseca je spletno mesto Vem, kaj jem trdilo, da je »klorirana voda zelo rakotvorna, pušča sledi drugih težkih kovin, tvorijo se strupene dušikove spojine, v primeru manj kvalitetne vode pa v njej ostajajo celo sledi naftnih derivatov«.
Planet lepote v objavi ni navedel, da so otroci v študiji uživali vodo s koncentracijo fluorida, ki je bila do desetkrat večja od priporočene vrednosti, za trditve o rakotvornosti pa spletno mesto ni podalo nobenih dokazov.
Kot je za Razkrinkavanje.si pojasnil Anton Meden z oddelka za anorgansko kemijo na ljubljanski kemijski fakulteti, je fluor zelo reaktiven element, ki se v naravi kot negativni ion, fluorid, pojavlja predvsem v spojinah. Čeprav portali in spletna mesta večinoma govorijo o nevarnostih uživanja fluora, je zato točneje govoriti o fluoridu.
Fluorid voda naravno vsebuje, njegova koncentracija pa je bila v slovenski vodi po zadnjih dostopnih podatkih monitoringa pitne vode, ki ga izvaja nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), od januarja do avgusta 2023 pod dopustno mejno vrednostjo, ki je 1,5 miligrama na liter. Za zagotavljanje ustnega zdravja ga dodajajo tudi zobnim pastam in ustnim vodicam.
Na skoraj 80 odstotkih območij s pitno vodo v Sloveniji vodo redno razkužujejo, za kar se večinoma uporabljajo klor v elementarni obliki ali klorove spojine. Kot stranski produkti razkuževanja vode nastajajo spojine, imenovane trihalometani, od teh pa sta dva potencialno rakotvorna. Po zadnjih podatkih NLZOH njihove koncentracije niso presegle zakonsko določenih mejnih vrednosti.
Kot je za Razkrinkavanje.si pojasnil Alojz Ihan z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, »dezinformacije ustvarjajo pretežno spletne prodajne platforme za alternativno medicino in prehranska dopolnila, da z bombastičnimi trditvami pritegnejo pozornost, nato pa vzpostavijo diskurz nezaupanja v medicino«. Meni, da gre pri tovrstnem dezinformiranju predvsem za oglaševalsko strategijo.
Dezinformacijske papige
Dezinformacije o kloru in fluoridu se v slovenskem medijskem prostoru pojavljajo že dlje časa. Dnevnik je že leta 2008 poročal, da je uživanje fluorida povezano »z vplivom na zmanjševanje intelektualnih sposobnosti, s pešanjem spomina, z večjo vodljivostjo«. Leta 2012 pa je poročal, da pretirano klorirana voda »poškoduje človeški DNK, povzroči okvare ploda ali poškoduje DNK dojenčka«.
Danes so najpomembnejši vir takih dezinformacij spletni portali in publikacije, osredotočeni na teme o zdravju in naravni kozmetiki.
Znanstveni odbor evropske komisije za zdravstvo in okoljska tveganja v poročilu iz leta 2010 ni našel dokazov, ki bi nedvoumno potrdili, da bi uživanje fluorida v količinah, skladnih z mejnimi vrednostmi, povzročilo poškodbe na človeškem DNK, škodilo reproduktivnemu zdravju ali zmanjšalo inteligenčni kvocient.
Kljub temu je spletno mesto Klepet ob kavi, povezano z istoimensko oddajo na TV 3, dvanajst let pozneje v objavi trdilo, da fluorid povzroča »kalcinacijo češarike pa tudi druge težave«. Spletno mesto se sicer predstavlja kot »platforma za zdrav življenjski slog«, tam pa je mogoče tudi kupiti prehranska dopolnila.
Da »fluor povzroča nevrološke težave, motnje spanca, zavira razvoj možganskih aktivnosti, povzroča apatijo, otopelost, poneumlja ljudi«, je 31. maja lani opozarjalo tudi spletno mesto Vem, kaj jem. To trdi, da bralce obvešča o »pomenu zdrave prehrane in posledicah nepravilnega prehranjevanja«.
Poleg tega so dezinformacije o škodljivosti fluorida v zadnjih 20 letih razširjali vsaj še Aktivni.si, Vizita.si, Skupaj za zdravje človeka in narave, Njena.si in Planet lepote. Klorirana voda sicer ni tako pogosta tarča dezinformacij kot fluorid, a je spletno mesto Vem, kaj jem denimo objavilo dezinformacije tudi o njej.
Portali se v objavah občasno sklicujejo na vsebine iz tujine. Portal Njena.si se je leta 2016 na primer skliceval na mnenje ameriškega zobozdravnika Billa Osmunsona, ki ga je objavila tudi ameriška organizacija Fluoride Action Network, spletno mesto Vem, kaj jem pa v lanskem prispevku na knjigo ameriškega novinarja Christopherja Brysona.
Trditev o kitajski raziskavi iz leta 1995, ki naj bi pokazala, da fluorizacija vode znižuje inteligenčni kvocient otrok, se je pojavila vsaj na portalih Aktivni.si (2009) in EnaA Magazin (2010) ter na spletnem mestu Skupaj za zdravje (2015).
Trditev o kitajski raziskavi se v teh besedilih ponavlja skoraj dobesedno in v istem kontekstu. Noben portal oziroma spletno mesto raziskave ni navedel kot vir, najstarejša objava, ki nam jo je na Razkrinkavanju.si uspelo izslediti, pa je z Vizite.si iz leta 2009 (objavili so jo deset dni prej kot Aktivni.si).
Na prispevek Vizite.si se je novembra lani v objavi na facebooku sklicevalo tudi društvo Združeni v gibanju OPS – osveščeni prebivalci Slovenije. To je v preteklosti že razširjalo trditve o globalnem segrevanju in škodljivih učinkih cepljenja, ki preverjeno ne držijo.
Na EnaA Magazinu so v odzivu na ugotovitve Razkrinkavanja.si pojasnili, da se je od leta 2010 uredništvo in lastništvo portala večkrat zamenjalo, zato ne poznajo vira trditve o kitajski raziskavi, sporni prispevek pa so umaknili s portala.
Rezultate te kitajske raziskave so povzeli tudi na spletnem mestu Skupaj za zdravje, kjer so pojasnili, da teh niso dojeli kot dezinformacije. Z oceno znanstvenega odbora evropske komisije o fluoridu niso bili seznanjeni.
Urednik spletnega mesta Vem, kaj jem pa je odgovoril, da so se pri pripravi prispevkov sklicevali na podatke WHO, in opozoril, da se mejne vrednosti skozi čas spreminjajo.
V gibanju OPS so nas prosili, naj jih ne kontaktiramo več.
Odgovore drugih portalov in spletnih mest bomo objavili, ko jih prejmemo.
Dinamična dvojica javnega zdravja
Anton Meden, predstojnik oddelka za anorgansko kemijo na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je fluor izredno reaktiven element, zato se v naravi pojavlja predvsem v spojinah.
Pri ocenjevanju nevarnosti fluora je zato pomembno vprašanje, del katere spojine je. Spojine, v katerih se pojavlja kot fluorid, po njegovi oceni običajno niso škodljive. »Mineral kalcijev fluorid, ki je najpogostejši vir fluora, lahko mirno držite v rokah ali celo poližete, je slabo topen v vodi in ni strupen.« Nekatere spojine s fluorom, denimo perfluorooktanojska kislina, pa so lahko škodljive za ljudi, je dodal.
“Mineral kalcijev fluorid, ki je najpogostejši vir fluora, lahko mirno držite v rokah ali celo poližete, je slabo topen v vodi in ni strupen.”
Podobno velja za klor. Meden pravi, da je v elementarni obliki lahko zelo strupen za ljudi – uporabljal se je tudi kot bojni plin – nekatere njegove spojine pa so ključne za pravilno delovanje človeškega telesa. »Naša krvna plazma je raztopina natrijevega klorida,« je bil nazoren.
Oba elementa oziroma njune spojine imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju javnega zdravja. Kot je v strokovnih izhodiščih o ustnem zdravju leta 2015 poudaril NIJZ, je fluorid ena najpomembnejših učinkovin v zobnih pastah za preprečevanje zobne gnilobe.
Omenili so tudi rezultate metaanalize, leta 2003 objavljene v znanstveni reviji The Cochrane Database of Systematic Reviews, ki je pokazala bistveno zmanjšanje kariesa pri otrocih, starih od pet do 16 let, ki so uporabljali zobno pasto s fluoridom.
Klor je pomemben predvsem za razkuževanje vode, saj uničuje škodljive mikroorganizme in preprečuje širjenje nalezljivih bolezni, je nacionalni inštitut za javno zdravje pojasnil leta 2014 v dokumentu o pogostih vprašanjih o pitni vodi.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2017 v priročniku o principih in praksah kloriranja vode to označila za enega »najpomembnejših ukrepov javnega zdravja, ki je po svetu zmanjšal pogostost bolezni, ki se prenašajo prek vode«.
Daleč pod mejno vrednostjo
Z uporabo fluorida za zagotavljanje ustnega zdravja in klora za razkuževanje vode so sicer povezana tudi nekatera tveganja.
Kot je v poročilu iz leta 2010 ugotovil znanstveni odbor evropske komisije za zdravstvo in okoljska tveganja, lahko pretirana izpostavljenost fluoridu pri otrocih povzroči zobno fluorozo, ki v blagi obliki nima negativnega vpliva na funkcijo zob, pri odraslih pa vpliva na zdravje kosti.
Po njihovih podatkih so se vsi znani primeri skeletne fluoroze (bolezni kosti, ki lahko nastane kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti fluoridu) v Evropi sicer pojavili pri delavcih v proizvodnji aluminija in gnojila superfosfata ter pri predelavi fluorita (mineral kalcijev fluorid).
Omenili so še, da nekatere študije kažejo na povezavo med visokimi koncentracijami fluorida v pitni vodi in nižjim inteligenčnim kvocientom otrok. Toda koncentracije fluorida v vodi, ki so jih obravnavale te študije, so bile tudi šestkrat višje od mejne vrednosti 1,5 miligrama fluorida na liter, določene v evropski direktivi o kakovosti pitne vode iz leta 2020.
Foto: Nithin PA/Pexels
Avtorji študije iz leta 2007, izvedene na kitajskem podeželju, so na primer ugotovili, da imajo otroci, ki so pili vodo z 8,3 mg fluorida na liter, v povprečju nižji IQ kot otroci, ki so pili vodo z 0,5 mg fluorida na liter.
V Sloveniji so koncentracije fluorida v pitni vodi do desetkrat nižje od mejnih vrednosti. Po meritvah NLZOH je bila leta 2007 najvišja izmerjena koncentracija 0,12 miligrama na liter, nato pa so fluorid iz večine poznejših merjenj zaradi nizke ocene tveganja izločili. Merili so ga le pri notranjem nadzoru nekaterih upravljavcev oskrbovanih območij.
Znanstveni odbor evropske komisije je preveril tudi, ali lahko uživanje fluorida poveča tveganje za poškodbe DNK ali škoduje reproduktivnemu zdravju. Nedvoumnih dokazov za to niso našli.
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki je del WHO, fluorida v pitni vodi prav tako ni uvrstila med rakotvorne snovi.
Tudi kloriranje vode ima nekaj tveganj. Kot je v zadnji različici četrte izdaje smernic za kakovost pitne vode iz leta 2022 pojasnil WHO, lahko pri reakciji klora z organskimi delci v vodi, kot so odmrli mikroorganizmi ali delci zemlje, nastanejo spojine, imenovane trihalometani. Med kloriranjem vode lahko nastanejo štirje trihalometani, od katerih IARC dva uvršča med potencialno rakotvorne snovi.
Nacionalni laboratorij v sklopu monitoringa pitne vode redno spremlja tudi količine klorovih spojin in snovi, ki nastanejo pri kloriranju pitne vode. Izmerjene koncentracije trihalometanov po zadnjih podatkih iz poročila leta 2022 na nobenem merilnem območju niso presegle mejnih vrednosti.
Pri razkuževanju vode s klorovim dioksidom, ki je leta 2022 potekalo na 16 od 868 oskrbovanih območij, kot stranska produkta nastajata tudi klorit in klorat. Po podatkih NLZOH njune koncentracije v povprečju niso presegle mejnih vrednosti.
Oglaševalska strategija
Domače in mednarodne zdravstvene organizacije kljub nekaterim dokazanim tveganjem zagotavljajo, da je uporaba fluorida in klora znotraj mejnih vrednosti varna, a sta vseeno pogosti tarči dezinformacij.
»Gre za oglaševalsko strategijo,« meni Alojz Ihan z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. »Vsebina medicinske tematike ni pomembna, pomembna je le bombastičnost novice, da pritegne pozornost in omogoči usmerjanje bralca v nezaupanje do medicine in spremljanje produktov, ki jih oglašuje platforma.«
Planet lepote je na primer v prispevku iz leta 2015 o nevarnostih fluora delil povezavo do prehranskih dopolnil spletne trgovine Vitalia, ki naj bi pomagala pri izločanju fluora iz telesa.
Portal Planet lepote in to trgovino upravlja isto podjetje, ATS Splet. Odgovorna urednica portala Tanja Matko je po podatkih poslovnega registra že od ustanovitve 25-odstotna lastnica podjetja. Leta 2016 in med letoma 2017 in 2019 je bila njegova direktorica, od julija 2019 pa je prokuristka.
Dezinformacije o škodljivosti fluorida, ki jih objavljajo portali ali spletne strani, ki se pretvarjajo, da so mediji, se pojavljajo tudi v objavah spletnih trgovin in proizvajalcev zobnih past brez fluorida.
Spletna trgovina Lepa z naravo je leta 2020 v predstavitvi zobne paste brez fluorida Natura siberica med drugim trdila, da je že omenjena kitajska raziskava iz leta 1995 potrdila, da pitje vode z dodanim fluorom znižuje inteligenčni kvocient otrok.
Podobna trditev o kitajski raziskavi in vplivu fluorizacije vode na IQ otrok se pojavi v že omenjenem prispevku Vizite.si iz leta 2009 in več kasnejših objavah drugih portalov.
O domnevni nevarnosti klorirane vode je novembra lani poročal portal Bogastvo zdravja. Objavili so ustrezno označen oglas za vodne filtre, v katerem je klor večkrat označen za onesnaževalca, ki ga filtri lahko odstranijo iz vode.
Podoben, a neoznačen oglas je 28. septembra lani objavil portal Računalniške novice, ki je trdil, da je klor, dodan v vodo, strupen.
Naročnik obeh oglasov je bil samostojni podjetnik Henrik Homšak, ki prodaja vodne filtre različnih proizvajalcev. Ta je v objavi na svojem spletnem mestu, ki ima tudi spletno trgovino, trdil, da »vedno več zdravnikov in okoljevarstvenikov opozarja, da ima dolgoročna izpostavljenost klorirani vodi nevarne stranske učinke«.
Neoznačen oglas za vodne filtre je leta 2017 objavilo tudi spletno mesto Klepet ob kavi. V oglasu so trdili, da klor med drugim »povzroča vrsto srčnih obolenj, poškodbe ledvic, jeter in centralnega živčnega sistema ter razvojne napake novorojenčkov«.
Ob koncu objave so objavili kontaktne podatke samostojnega podjetnika Petra Perša, ki strankam zagotavlja »enako ceno filtrirnih sistemov po vsej Sloveniji«.
Peter Perš je v odgovoru na ugotovitve Razkrinkavanja.si kot vir za trditve o zdravstvenih težavah, ki jih povzroča klor, med drugim navedel knjigo Antona Komata, avtorja več neznanstvenih knjig in člankov.
Henrik Homšak je pojasnil, da bo trditve na svoji spletni strani preučil in po potrebi popravil. V svojih oglasih si sicer prizadeva za objavo natančnih in relevantnih informacij, a dopušča možnost, da so te lahko napačno razumljene.
Z uredništva Računalniških novic so sporočili, da gre pri neoznačenem oglasu verjetno za tehnično težavo, ki je nastala zaradi sistemske spremembe na portalu. Uredništvo Bogastva zdravja pa je poudarilo, da so oglas, ki je bil plačana objava, ustrezno označili, sicer pa dezinfekcijske funkcije klora v vodi ni problematiziral.
Odgovore drugih portalov in spletnih mest bomo objavili, ko jih prejmemo.
Zaupanje na podlagi števila sledilcev
Ihan z inštituta za mikrobiologijo je na vprašanje Razkrinkavanja.si, kako dezinformacije na spletu vplivajo na ukrepe javnega zdravja, odgovoril, da negativno vplivajo »zlasti na sprejemanje preventivnih programov in tudi na učinkovito zdravljenje kroničnih bolezni«.
Kot so ugotovili avtorji pregledne študije, leta 2020 objavljene v znanstveni reviji Annual Review of Public Health, posamezniki zdravstvene informacije vedno pogosteje iščejo na spletu, toda te niso vedno točne.
To kažejo tudi rezultati metaanalize iz leta 2015, v kateri so raziskovalci pregledali 165 študij. Kar dobrih 55 odstotkov je kvaliteto zdravstvenih informacij na spletu ocenilo negativno. Raziskovalci so tako sklenili, da verodostojnosti spletnih zdravstvenih informacij ni mogoče zagotoviti, zato morajo med točnimi in zavajajočimi informacijami znati razločevati uporabniki sami.
Digitalno zdravstveno pismenost – veščino obvladovanja velikega obsega razpoložljivih zdravstvenih informacij ter ocenjevanja njihove kakovosti in zanesljivosti – je leta 2022 med 2250 anketiranci meril NIJZ. Nekaj manj kot tretjina jih je menila, da lahko zaupajo večini informacij o zdravju na spletu, petina pa, da znajo med informacijami nizke oziroma visoke kvalitete razločevati spletni iskalniki. Slaba petina je menila, da je število sledilcev na družbenem omrežju dokaz, da je objavljena informacija strokovno zanesljiva. Skoraj polovica na spletu raje bere kratke razlage kot strokovno zapletene pojasnitve.
Antropolog Dan Podjed z ZRC SAZU meni, da vse bolj postajamo družba, v kateri imata največjo težo osebno prepričanje in posameznikovo mnenje, ne pa znanje. »To se mi zdi podcenjujoče do učiteljev, zdravnikov, raziskovalcev in znanstvenikov, vseh tistih, ki so zbiranju in predajanju znanja posvetili življenje, a jih preprosto spregledamo.«
Avtorji prej omenjene pregledne študije iz leta 2020 so navedli več strategij za reševanje problema slabih zdravstvenih informacij na spletu, denimo izboljšanje digitalne zdravstvene pismenosti ter preverjanje in popravljanje napačnih informacij. »Kadar smo soočeni z jasnimi, na dokazih temelječimi popravki, smo ljudje precej dobri pri spreminjanju svojih napačnih prepričanj,« so menili.
»Pomembno je, da spletni viri zanesljivih zdravstvenih informacij zagotavljajo ustrezno optimizacijo za spletne iskalnike,« je v poročilu o zdravstveni pismenosti poudaril NIJZ. Toda Ihan meni, da bi bilo nekatere zdravstvene dezinformacije »koristno sankcionirati kot zavajajoče oglaševanje«.
Zakon o medijih v 46. členu določa, da morajo biti oglaševalske vsebine v medijih jasno prepoznavne in posebej ločene od drugih programskih vsebin.
Evropska uredba o kozmetičnih izdelkih, ki jo je pred več kot desetimi leti začela izvajati tudi Slovenija, določa, da kozmetičnim izdelkom, med katere sodijo izdelki za nego zob in ustne votline, v oglasih ni dovoljeno »pripisovati značilnosti ali funkcij, ki jih v resnici nimajo«.
Slovenski pravilnik o prehranskih dopolnilih pa v 7. členu določa, da jim ni dovoljeno »pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni pri ljudeh«.
Kot so za Razkrinkavanje.si pojasnili na zdravstvenem inšpektoratu, so lani obravnavali 65 navedb o značilnostih in delovanju kozmetičnih izdelkov, ki niso bile skladne s področno uredbo, ter 268 prehranskih in zdravstvenih trditev pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju prehranskih dopolnil, ki niso bile skladne s pravilnikom. Ločenih podatkov zgolj o oglaševanju, povezanem s fluorom in klorom, nimajo.
Podjed je prepričan, da bi morali mediji »pogosteje objavljati novice, ki so znanstveno podprte in kredibilne, namesto da dajejo vse več prostora vplivnežem in vplivnicam in jih postavljajo na piedestal«.
Projekt je delno financiran s strani Veleposlaništva ZDA. Stališča, ugotovitve in zaključki ali priporočila, vključena v zgodbo, so stališča avtorjev in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za zunanje zadeve ZDA.