Zgodba o dveh bratih in enem otoku
Anuška Delić, Mašenjka Bačić, Dmitry Velikovsky (IStories)
—
Lastništvo Jadranke, vodilne nepremičninske in turistične družbe na hrvaškem otoku Lošinju, je bilo več let zavito v tančico skrivnosti. Pandorini dokumenti zdaj kažejo, da jo nadzirajo člani družine Mihajla Perenčevića, predsednika ruskega podjetja za gradnjo naftovodov Velesstroy.
Ilustracija: Dubravko Mataković
Marca 2015 je švicarski odvetnik pisal uslužbencem ponudnika podjetniških storitev Asiaciti Trust iz Hongkonga. Želel je ustanoviti skrbniški sklad za hrvaškega poslovneža Predraga Perenčevića, ki živi v Rusiji.
Odvetnik, Luis Arias, se je hotel prepričati, da sklad ne bo plačal nikakršnega davka na dobiček, ki ga bo ustvaril zunaj Hongkonga. Perenčević je nameraval v sklad speljati bonuse, ki jih prejema od podjetij, ki jih vodi, od tam pa s čim manj ovirami »navzdol po verigi podjetij, dokler ne dosežejo naslovnika«.
Perenčević je bil namestnik direktorja ruske plinske družbe Velesstroy, ki jo je vodil njegov brat Mihajlo, premožen, a skrivnosten podjetnik z dobrimi povezavami v Rusiji, od koder najverjetneje izvira večina njegovega bogastva. Velesstroy ima tam donosne pogodbe z državnim naftnim monopolom Transneft, Mihajlo pa tudi zaradi njegove bližine z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom velja za politično izpostavljeno osebo.
Kljub navidezno jasni družinski povezavi med bratoma Perenčević in Mihajlovim statusom politično izpostavljene osebe, je Asiaciti leta 2015 ustanovil skrbniški sklad PNP Trust. Ta je do leta 2019 obvladoval najmanj 650 milijonov evrov premoženja.
Elektronska sporočila in drugi dokumenti, ki jih je pridobil mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in jih v projektu Pandorini dokumenti delil s partnerji po vsem svetu, tudi z Oštrom v Sloveniji in na Hrvaškem, razkrivajo nove podrobnosti poslov bratov Perenčević, med drugim na Lošinju.
Skrivnostni »gubernator«
Mihajlo Perenčević na Lošinju slovi kot vplivnež, v slikovitem zalivu Čikat na zahodni obali otoka, ki je pridobil sloves raja za ruski denar, pa ima z ženo in bratom tudi več vil in zemljišč. Perenčević trdi, da je posredoval pri večmilijonskih ruskih investicijah na otoku, kjer so ga aktivisti poimenovali »gubernator«.
Vodilni nepremičninski investitor na otoku je družba Jadranka, ki upravlja več restavracij, vil in hotelov, med njimi petzvezdični hotel Bellevue. Potem ko je upravljavsko podjetje ruske banke Promsvyazbank leta 2013 prevzelo nadzorni delež, je dolga leta veljalo, da je Jadranka v lasti Rusov.
Perenčević je 2015. na vprašanje hrvaškega medija, ali stoji za posli Jadranke, skrivnostno odgovoril, da njegov denar ne, njegov vpliv pa.
To ni povsem držalo. Pandorini dokumenti kažejo, da je družba UK Promsvyaz dejansko delovala v imenu podjetij iz davčnih oaz, ki jih delno nadzoruje družina Perenčević. Leta 2015 je lastništvo Jadranke prevzel skrbniški sklad PNP Trust, ki je pozneje v svoj portfelj dodal še ruski Velesstroy in nekaj drugih podjetij iz davčnih oaz.
Mihajlovega imena ni v nobenem dokumentu sklada oziroma je skrito za zapletenim pravniškim jezikom.
Odvetnik družine je Asiaciti leta 2017 v elektronskem sporočilu zaprosil, da Predraga Perenčevića izbriše kot upravičenca sklada in ga nadomesti z »razredom upravičencev«.
Najprej je ta »razred« pomenil »moške potomce ustanovitelja [Predraga Perenčevića] in/ali druge imenovane moške družinske člane družine Perenčević«. Po tej definiciji bi sklad v primeru Predragove smrti lahko prevzela le Nikola ali Mihajlo.
Marca 2018 se je definicija »razreda« spremenila. Po novem so bili upravičenci »vsi moški potomci očeta ustanovitelja, rojeni v zakoniti zakonski zvezi ter v celoti in po zakonu upravičeni do priimka Perenčević«.
To je bil lahko le Mihajlo.
Lakshmi Kumar, direktorica za politike v ameriški neprofitni organizaciji Global Financial Integrity, pravi, da bi te spremembe lahko pomenile zakrivanje dejanskega lastnika sklada. »Skrbniški sklad omogoča, da z dovolj nejasnimi formulacijami prikrijete identiteto,« je pojasnila. »Odnos med ustanoviteljem in upravičencem je ključen za ugotavljanje, kdo je dejanski lastnik.«
»Izjemna« transakcija
»Lahko kdo prosim odgovori???« je v elektronskem sporočilu Asiaciti novembra 2018 spraševal Nikola Perenčević. »Minilo je 20 dni, odkar ste prejeli pošto od banke. Absolutno nujno je, zato vas lepo prosim za odgovor.«
Jezilo ga je, koliko časa je Asiaciti potreboval za odprtje bančnega računa PNP Trusta v hongkonški poslovalnici švicarske banke Julius Baer, zdaj pa je zavlačeval še z odprtjem drugega računa v Avstriji.
Oddelek za skladnost banke Julius Baer je že v začetku leta 2018 povzročil večmesečne zamude pri prenosu 3,1 milijona evrov iz podjetja PNP Overseas v lasti sklada PNP Trust na hrvaško nepremičninsko družbo Jadranka.
PNP Overseas je hotel dividende Velesstroyeve družbe Jadranki nakazati prek njegovega posrednega lastnika, podjetja Montex Assets z Britanskih Deviških otokov. V bančnem oddelku za skladnost so se oglasili alarmi.
Bančnik je bil presenečen, da je stranka »tako pogosto izvajala nakazila«, saj je bil njen račun namenjen »vlaganju v obveznice, sklade in strukturirane portfelje«. Julius Baer je prav tako hotel vedeti, zakaj bi dividendo prenakazali prek družbe PNP Overseas, namesto neposredno družbi Montex Assets.
Odvetnik Arias je pojasnil, da se njegova stranka »zaveda, da od banke zahteva izjemo, in zagotavlja, da bo ostala izjema«.
Ko je banka zahtevala več informacij, so predstavniki PNP Trusta spremenili razlago transakcije. Zatrdili so, da je denar potreben za obnovo restavracije v Jadrankinem hotelu Bellevue, ki je bil aprila 2018 poškodovan v požaru.
Toda po uradnem poročilu tamkajšnjih gasilcev, ki ga je pridobil Oštro, je požar povzročil za manj kot 27.000 evrov škode, pogasili pa so ga v manj kot dveh urah.
Kljub zadržkom banke je bil denar kot brezobrestno posojilo nakazan posrednemu lastniku Jadranke, družbi Montex Assets, da bi »poenostavili preverjanje skladnosti poslovanja«.
Požgani mostovi
Toda do takrat se je oddelek za skladnost banke Julius Baer poglobil v povezave družine Perenčević s Kremljem. PNP Overseas je banka označila za »visoko tvegano« stranko in svoje ugotovitve sporočila Asiacitiju. Ta je ugotovil, da sklad verjetno dejansko nadzira Mihajlo Perenčević, kmalu za tem pa je enoti za finančne preiskave v Hongkongu predložil poročilo o sumljivi transakciji in odstopil kot upravljavec sklada.
Hongkonške oblasti primera zaradi zaupnosti niso želele komentirati. Komentar je zavrnil tudi tiskovni predstavnik banke Julius Baer. Mihajlo, Predrag in Nikola Perenčević se na novinarska vprašanja niso odzvali. V Asiacitiju so novinarjem zagotovili, da imajo »močen program za zagotavljanje skladnosti«, vendar noben tak program »ni nezmotljiv«.
Elektronska sporočila med uslužbenci Asiacitija, ki so pripravili poročilo, kažejo, da ponudnik ni opravil niti osnovnega skrbnega pregleda Mihajla Perenčevića. Ko so uslužbenci zaprosili kolege za dokumentacijo o njem, so dobili odgovor: »Nimamo dokumentov skrbnega pregleda o tem efektivnem upravljavcu. Hvala.«
PNP Trust še vedno obstaja, vendar ima drugega registracijskega agenta. Morda uporablja tudi drugo banko.
»Prosite skrbnika, da zapre račun in sredstva vrne dejanskemu lastniku,« je Nikola Perenčević v e-sporočilu o zamudah pri prenosu 3,1 milijona evrov maja 2018 naročil švicarskemu odvetniku Ariasu.
»Čas za potrpljenje je mimo. Posel ne čaka na nikogar, tudi na uslužbence za skladnost poslovanja ne.«
