Fužinci v Tedniku o mitih o ljubljanski soseski

uredništvo Oštra.si

Odgovorna urednica Oštra Anuška Delić je v prispevku Fužine, moj doma v oddaji Tednik govorila o svoji mladosti na ljubljanskih Fužinah in o soseski danes.

Fužine, april 1985. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

»Fužine niso geto, nikoli niso bile geto, bi pa lahko rekli, da so geto v družbeni zaznavi,« je v prispevku Fužine, moj doma v oddaji Tednik na prvem programu TV Slovenija dejala Anuška Delić, preiskovalna novinarka in odgovorna urednica Oštra.si.

Poleg Delićeve, ki se je na Fužine preselila v prvem razredu osnovne šole, mit o getoizirani soseski pa analizirala kot novinarka Dela, je v oddaji sodelovalo več nekdanjih in trenutnih znanih prebivalcev Fužin.

Njeno preiskovanje mita o Fužinah kot getu, ki se je izkazal za neutemeljenega, tudi danes še drži. Stopnja kriminalitete je v tej soseski enaka ali pa celo nižja kot v drugih delih Ljubljane, je v prispevku pojasnil pomočnik komandirja policijske postaje Moste Rok Podjed, ko je utemeljeval, da si Fužine oznake zloglasnega naselja ne zaslužijo.

Aidan Cerar z inštituta za politike prostora razloge za nastanek takšnega urbanega mita o Fužinah vidi v velikosti soseske, hkrati pa ugotavlja, da naselja veliko Ljubljančanov sploh ne pozna. »Vsako mesto sem in tja potrebuje sosesko na slabem glasu,« je dodal.

O preživljanju otroštva in mladosti, o čefurjih, družbenih razlikah in statusu soseske danes so med drugimi spregovorili še plesalec in koreograf Dario Šegović, nekdanji rokometaš Ognjen Backović, pevec Oto Pestner ter pisatelj, režiser in kolumnist Goran Vojnovič, avtor aprila objavljenega romana Đorđić se vrača, nadaljevanja odmevnega in nagrajanega romana Čefurji raus.