Davčne zlorabe Sloveniji na leto odnesejo 4848 plač medicinskih sester
Matija Štrukelj
Odgovorna urednica Oštra Anuška Delić je bila gostja radijske oddaje Intelekta o davčnih oazah na prvem programu Radia Slovenija. Komentirala je tudi sodbo evropskega sodišča glede omejitve javnega dostopa do registrov dejanskih lastnikov podjetij v EU.
»Ljudje si zelo težko predstavljajo, o čem govorimo, ko govorimo o davčnih zlorabah in utajah ter kreativni davčni optimizaciji,« je o tem v oddaji Intelekta na Radiu Slovenija 1 dejala Anuška Delić, odgovorna urednica Oštra. V miselnem vzorcu večine so utajevalci davkov dojeti kot ločena kasta, s katero nimajo nobenega stika, dejansko pa ima izogibanje plačevanju davkov posledice za vse.
V oddaji Davčne oaze ali kako bogati postanejo superbogati je poleg Anuške Delić gostovala še Maruša Babnik, generalna sekretarka nevladne organizacije Transparency International Slovenia. Govorili sta o davčnih oazah, dokumentih iz davčnih oaz, ki so jih preiskovali novinarji v več mednarodnih projektih, pa tudi o nedavni sodbi evropskega sodišča, ki omejuje javni dostop do registrov dejanskih lastnikov podjetij v EU.
»Države po svetu na leto izgubijo 483 milijard dolarjev davkov zaradi davčnih utaj,« je pojasnila Maruša Babnik, kar bi zadoščalo za več kot trikratno popolno cepljenje proti covidu-19 za vse svetovno prebivalstvo.
Delićeva pa je izgubo davkov ponazorila z izračunom organizacije Tax Justice Network: »Vsakoletna izguba davkov v Sloveniji zaradi davčnih zlorab odnese za 4848 plač medicinskih sester, kar na svetovni ravni pomeni 34 milijonov letnih plač medicinskih sester.«
Opozorila je tudi na nedavno odločitev evropskega sodišča o omejitvi javnega dostopa do registrov dejanskih lastnikov podjetij v EU, češ da odprtost registrov nesorazmerno posega v pravico do zasebnosti. »Tožbo so začeli subjekti v Luksemburgu, med katerimi nekateri neposredno profitirajo zaradi sistema davčnih oaz, saj posojajo svoja imena številnim podjetjem po svetu. Zato so začeli zatrjevati, da jim je kratena pravica do zasebnosti,« je pojasnila Delićeva.
»To je tako, kot če bi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom dosegli, da se te ne kaznujejo,« je dejala in v nadaljevanju pripomnila še, da si EU take poteze v času razgretih mednarodnih odnosov ne sme privoščiti, saj zaprtje registrov koristi tudi ruskim oligarhom.
Delićeva je poudarila, da se bomo kot država morali odločiti, ali bomo davčne oaze in poslovanje Slovencev v njih tolerirali ali ne. Novinarska razkritja davčnih utaj sama po sebi niso dovolj, temveč se mora država odločiti, ali bo to področje regulirala ali ne.
»Novinarji sicer lahko nekaj odkrijemo ali celo potrdimo, vendar morajo nato nastopiti pristojni državni organi,« je o pomembnosti proaktivnega komuniciranja pristojnih organov z javnostjo in pomembnosti odločitve države, ali hoče regulirati poslovanje Slovencev prek davčnih oaz, dejala Delićeva.