Madžarski neprofitni medij Átlátszó tarča provladnih medijev
uredništvo Oštra
Provladni mediji in del civilne družbe na Madžarskem so novinarje obtožili izdaje zaradi sodelovanja v preiskavi o porabi sredstev za madžarske manjšine v tujini.
Uredništvo madžarskega neprofitnega medija Átlátszó. Foto: Átlátszó
Madžarski provladni mediji in del vladi naklonjene civilne družbe so začeli koordinirano kampanjo proti neprofitnemu preiskovalnemu mediju Átlátszó zaradi sodelovanja v preiskavi o porabi javnega denarja, namenjenega madžarskim manjšinam v tujini.
»Po vzoru Putinove Rusije nas je najprej napadel provladni medij in nas obtožil, da smo tuji agenti in izdajalci, nato pa je vladna najljubša kvazicivilnodružbena organizacija na tiskovni konferenci pozvala še k ukrepanju obveščevalnih služb,« je za madžarski spletni portal Media1 opozoril odgovorni urednik Átlátsza Tamás Bodoky.
Eden od vodilnih madžarskih provladnih časopisov Magyar Nemzet je prejšnji teden objavil kolumno, v kateri je komentator Gergely Huth novinarje Átlátsza označil za »plačane izdajalce« ter se spraševal, kako dolgo bodo pristojni organi »protinarodno in izdajalsko« poročanje še dopuščali.
Huth je novinarje še obtožil, da so »v sodelovanju z romunskimi, slovaškimi, srbskimi, hrvaškimi, slovenskimi, avstrijskimi in ukrajinskimi mediji izvedli serijo napadov na madžarske skupnosti zunaj madžarskih meja«.
Teden dni po objavi kolumne je madžarska provladna civilnodružbena organizacija CÖF sklicala tiskovno konferenco, na kateri je Átlátszó označila za morebitno tveganje za nacionalno varnost zaradi finančne podpore, ki jo prejema iz tujine.
Povod za napade je sodelovanje v projektu Hungarian money, v katerem so mediji iz šestih držav, tudi Slovenije, preiskovali porabo sredstev za podporo madžarskim manjšinam v sosednjih državah. Projekt je podprl sklad za podporo čezmejnim novinarskim projektom Investigative Journalism for Europe (IJ4EU).
V preiskavi iz leta 2021, v kateri je sodeloval tudi Oštro, so novinarji analizirali odločitve o dodelitvi sredstev madžarskega sklada Bethlen Gábor (BGA), pristojnega za podporo manjšinam, med letoma 2011 in 2020. V tem času je sklad razdelil skoraj 1,5 milijarde evrov.
Kot smo poročali, je BGA v Sloveniji v tem času odobril za najmanj 17,4 milijona evrov projektov. Toda 60 odstotkov sredstev za ohranjanje kulture in identitete madžarske manjšine v Sloveniji je prejelo nogometno društvo Lendava 1903.
Bodoky je obtožbe o napadih na madžarske manjšine označil za popolnoma neutemeljene, saj so bili pobudniki preiskovalnega projekta prav pripadniki manjšine. »Projekt si je zamislil neprofitni preiskovalni medij Átlátszó Erdély, ki ga vodijo pripadniki madžarske manjšine v Transilvaniji, ta medij pa je bil tudi glavni prijavitelj na razpis za sredstva IJ4EU.«
Anuška Delić, odgovorna urednica Oštra, ki je sodeloval v regionalnem preiskovalnem projektu, je opozorila: »Ti napadi so v nasprotju z vsemi temeljnimi dokumenti, ki zagotavljajo svobodno opravljanje novinarskega dela v državah Evropske unije in ščitijo pravico do svobode govora. Pričakujem, da se bodo ostro odzvale tudi pristojne evropske institucije.«