Države OECD pomenijo največje tveganje za davčne zlorabe
Zala Čas
—
Na lestvici korporativnih davčnih oaz mreže za davčno pravičnost so se na najvišja mesta uvrstile države članice OECD, ki multinacionalkam vsako leto omogočijo izogibanje plačilu najmanj 139,3 milijarde evrov davkov.
Med državami, ki multinacionalnim korporacijam omogočajo izogibanje davkom, so se na lestvici organizacije Tax Justice Network najvišje uvrstili Britanski Deviški otoki. Foto: bvi4092/Creative Commons 2.0
Mreža za davčno pravičnost (Tax Justice Network, TJN) je objavila indeks davčnih oaz za leto 2021. Prvih šest mest zasedajo članice organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki kot premožne države soustvarjajo svetovno davčno politiko.
V TJN so na podlagi podatkov o davčnem in finančnem sistemu posameznih jurisdikcij ugotavljali, koliko te multinacionalnim korporacijam omogočajo izogibanje davkom. To oceno so nato združili s podatki o pomembnosti jurisdikcij v svetovnem finančnem sistemu in tako prišli do končne ocene o tveganju za davčne zlorabe.
Če je davčna oaza višje uvrščena, opozarjajo, to ne pomeni, da ima tudi strožje davčno-korporativne predpise, temveč da ima v svetovnem pretakanju dobičkov, ki države stane na milijarde evrov izgubljenih davčnih prihodkov, pomembno vlogo. Tiste z zelo strogo politiko, a manjšo vlogo, denimo Angvila, so uvrščene nižje. Nasproten primer je recimo Belgija, ki zaradi svoje vloge v finančnih aktivnostih korporacij na lestvici zaseda visoko mesto.
Med sedemdesetimi jurisdikcijami, kolikor jih je TJN proučil, so se najvišje uvrstili Britanski Deviški otoki, Kajmanski otoki in Bermudi – čezmorska ozemlja Velike Britanije, kjer lahko britanski parlament sprejema ali blokira zakonodajo. Sledijo evropske jurisdikcije: Nizozemska, Švica in Luksemburg.
V TJN so izračunali, da svetovno prebivalstvo zaradi korporativnih davčnih zlorab vsako leto izgubi 204,7 milijarde evrov davčnih prihodkov. Ugotovili so še, da so za več kot dve tretjini, natančneje za 68,3 odstotka tveganj davčnih zlorab odgovorne države OECD. To je enako 139,3 milijarde evrov izgubljenih davčnih prihodkov po svetu.
TJN je novembra lani objavil poročilo o stanju davčne pravičnosti v letu 2020, v katerem so na podlagi davčnih napovedi multinacionalk med drugim ugotovili, da so države članice OECD omogočile 68,1 odstotka vseh svetovnih davčnih izgub zaradi čezmejnih korporativnih davčnih zlorab.
Posledice teh izgub so večje za revnejše države, ki na leto izgubijo 37,6 milijarde evrov oziroma skoraj 52 odstotkov seštevka njihovih proračunov za zdravstvo. Premožnejše države vsako leto sicer izgubijo približno 319 milijard evrov, toda to je le 8 odstotkov njihovega skupnega zdravstvenega proračuna.
Slovenija se je na lestvici davčnih oaz uvrstila na 58. mesto. V TJN so tveganje za davčne zlorabe v slovenskem davčnem in finančnem sistemu na lestvici od nič do sto ocenili z 51,9.
Leta 2019 se je Slovenija na lestvici uvrstila na 55. mesto. V TJN so ocenili, da je v tistem letu zaradi davčnih zlorab izgubila več kot 179 milijonov evrov, kar je približno 86 evrov na prebivalca. Davčna izguba je bila po njihovih preračunih denimo enaka 7,1 odstotka proračuna za zdravstvo oziroma 8,2 odstotka proračuna za izobraževanje, ali še drugače, lahko bi jo pretvorili v 7591 letnih plač medicinskega osebja.
»OECD piše pravila v prid državam članicam OECD,« je uvrstitev članic te organizacije na vrh lestvice za Oštro komentirala Maruša Babnik z inštituta Ekvilib. Pojasnila je, da najbogatejše države sveta, združene v OECD, že zadnjih 60 let določajo globalna davčna pravila. Pri tem na črnih seznamih davčnih oaz, ki jih pripravljata OECD in Evropska unija, ni najbolj problematičnih jurisdikcij, saj so ti seznami predvsem politično obarvani.
Raziskovalci TJN so še ugotovili, da države, ki jih OECD uvršča med davčno »škodljive«, predstavljajo zgolj odstotek vseh tveganj za davčne zlorabe oziroma 4,2 milijarde evrov izgubljenih davkov. Države, ki jih uvršča med »neškodljive«, pa so odgovorne za 98 odstotkov tveganj oziroma 200 milijard evrov davčnih izgub.
Babnikova je pojasnila, da civilna družba in države v razvoju, ki so zaradi davčnih zlorab bolj prizadete od bogatejših držav, pozivajo k prenosu odgovornosti za globalno davčno politiko na Združene narode, ki povezujejo več držav. OECD je, pravi, neučinkovita pri omejevanju davčnih zlorab, sicer pa gre za »zelo eliten klub najbogatejših držav«.
Odbor Združenih narodov za mednarodno finančno odgovornost, transparentnost in integriteto (FATI) je konec februarja pozval k sprejetju novih ukrepov na področju davčne politike. Med drugim si prizadevajo za uvedbo preglednih registrov o lastništvu podjetij in porabi javnega denarja ter za globalni sporazum o minimalnem davku od dohodkov pravnih oseb.
