Kremelj pred volitvami še ostreje nad novinarje
Žana Erznožnik
—
Pred parlamentarnimi volitvami v Rusiji je tamkajšnje pravosodno ministrstvo še dva neodvisna medija uvrstilo na seznam tujih agentov.
Foto: IStories
Rusko pravosodno ministrstvo je 20. avgusta največjo rusko neodvisno spletno televizijo Dozhd TV, spletni portal za preiskovalno novinarstvo IStories in šest njegovih novinarjev označilo za tuje agente. Uvrstili so se na listo ministrstva, na kateri je bilo tedaj že 43 medijev in novinarjev.
Več kot 50 ruskih medijev je 8. septembra v podporo medijem in novinarjem z oznako tuji agent objavilo slogan »Smo novinarji, ne tuji agenti«.
Novinarji in mediji s to oznako se morajo v vsaki objavi označiti za tujega agenta in razkriti podatke o svojem financiranju, je poročal neodvisni ruski medij Meduza, ki ga je ministrstvo prav tako uvrstilo na listo tujih agentov. Če tega ne storijo, jim grozi finančna kazen, do pet let zapora ali popolna prepoved objavljanja.
Po poročanju Meduze je za oznako novinarja kot tujega agenta dovolj, da od prijateljev ali sorodnikov v tujini prejme denar za rojstni dan, da potuje na stroške tuje organizacije ali sprejme novinarsko nagrado v tujini. Pri tem pravosodno ministrstvo ni dolžno dokazati, da je novinar ali medij opravljal politično dejavnost.
Tako rekoč vsak, ki v Rusiji nasprotuje režimu in ga kritizira, postane tuji agent, je za Oštro pojasnil dolgoletni dopisnik Dela iz Moskve Branko Soban. Oznaka tuji agent je po njegovih besedah neke vrste svarilo oblasti, je prva stopnja, ki ji sledijo uničenje, zaprtje, aretacija in umori: »Ko si označen za tujega agenta, si omadeževan, s tem te skuša oblast ponižati.«
Dejstvo, da lahko pravosodno ministrstvo oznako tuji agent podeljuje brez argumentov in uradnega sodnega procesa, je za Sobana znak, da gre pri ruski politiki za diktatorski režim.
Preiskovalni portal IStories, ki je tako kot Oštro partnerski center novinarske organizacije za preiskovanje organiziranega kriminala in korupcije (OCCRP), je lani skupaj s kolegi ustanovil eden najbolj prodornih ruskih preiskovalnih novinarjev Roman Anin.
Na IStories so v odzivu na uvrstitev na seznam tujih agentov zapisali, da nikoli niso skrivali, da so registrirani v tujini. »To smo storili zato, da bi bili svobodni in da se ne bi tako kot ruski državni mediji spremenili v informacijsko službo vlade, ki laja, ko ji to ukažejo.«
Anin je za mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev ICIJ dejal, da je po njegovem mnenju to »kampanja Kremlja za ukinitev vseh neodvisnih medijev v Rusiji. Kljub temu sklepu ruskih oblasti bomo nadaljevali delo«. Tudi Anina so uvrstili na seznam tujih agentov.
Namestnik direktorja mednarodnega tiskovnega inštituta IPI Scott Griffen je izjavil, da gre v primeru IStories in Dozhd TV za »najbolj očiten napad na ostanke neodvisnih medijev v Rusiji«.
Doslej so zakon o tujih agentih večinoma uporabljali zoper manjše spletne medije, ki so se financirali iz Združenih držav Amerike. Dozhd TV, ki ga spremlja več milijonov gledalcev, je tako postal prvi večji medij z oznako tuji agent. Do oblasti kritična televizija se sicer s političnimi pritiski spoprijema že vsaj od leta 2014, ko so kabelski operaterji pod pritiskom oblasti preklicali pogodbo za oddajanje njenega programa.
Zatiranje novinarstva se stopnjuje
Dan po odločitvi pravosodnega ministrstva, da Dozhd TV in IStories uvrsti med tuje agente, je po poročanju novičarskega portala The Moscow Times več novinarjev protestiralo pred sedežem državne varnostne agencije s slogani, kot sta »Novinarstvo ni kriminal« in »Bojite se resnice«.
Policija je najmanj devet ljudi, med katerimi so bili večinoma novinarji, pridržala zaradi domnevno neprijavljenega množičnega shoda. Po poročanju tega medija ni šlo za množični shod, sicer pa so novinarji protestirali z dovolj veliko medsebojno razdaljo.
Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 19. septembra, se v Rusiji zatiranje preiskovalnega in kritičnega novinarstva še stopnjuje.
V analizi stopnjevanja napadov je Meduza poročala, da se je letos poleti strategija ruskih vladnih političnih napadov spremenila: »Nekdanja zbirka posameznih drakonskih zakonov in njihovih dopolnil se je zdaj združila v eno samo kampanjo. Ko so ruske oblasti uničile protikremeljsko opozicijo, so se osredotočile na svobodne medije.«
Od letošnjega aprila so uradniki za tuje agente označili kar sedem uredništev in 20 posameznih novinarjev, celoten medij Proekt pa so prepovedali in označili za nezaželen. Državni cenzor je blokiral peščico novičarskih portalov, posledica tega je bila, da so trajno prenehali delovati, so našteli pri Meduzi. »Neodvisni mediji, ki od ruske vlade še niso prejeli posebnega statusa, kljub temu delujejo v stalnem strahu pred policijskimi racijami in tožbami.«
Več medijev je na odgovorne javne uslužbence, tudi predsednika Vladimirja Putina, naslovilo zahtevo, naj država preneha s kampanjo proti neodvisnim medijem. Zahtevajo, da prekliče zakona o tujih agentih in nezaželenih organizacijah, prekliče opredelitve vseh do zdaj imenovanih institucij in posameznikov kot tujih agentov ter ustavi vse nezakonite sodne postopke zoper novinarje. »Prepričani smo, da so ti dogodki del usklajene kampanje za uničenje neodvisnih ruskih medijev, katerih edini ꞌgrehꞌ je, da pošteno poročajo javnosti.«
Branko Soban poudarja, da mednarodni mediji premalo opozarjajo na napade na neodvisno novinarstvo v Rusiji, mednarodna skupnost, tudi EU, pa premalo odločno ukrepa proti Rusiji. »Če mednarodna skupnost ne bo odločneje podprla ruskih neodvisnih novinarjev, iz Rusije ne bo več neodvisnih novic, ampak samo še kremeljske laži.«
