Lani po svetu ubitih 45 novinarjev

Zala Čas

V Evropi je bilo ubitih šest novinarjev, dva v Azerbajdžanu ter po eden v Gruziji, Turčiji, Grčiji in na Nizozemskem.

Fotografija je simbolična. Foto: Unsplash

Leta 2021 je bilo ubitih 45 novinarjev, ugotavljajo na mednarodnem inštitutu za tisk (IPI – International Press Institute) v raziskavi Death Watch, objavljeni 29. decembra. Med njimi je bilo 28 umorjenih zaradi njihovega dela, šest med poročanjem s terena, 11 smrtnih primerov pa oblasti še preiskujejo.

Raziskava zajema novinarje, ki so bili ubiti zaradi svojega poklica, bodisi namerno zaradi preiskovanja ali zgolj zato, ker so bili novinarji, bodisi med poročanjem s terena. Na seznamu so novinarji, uredniki in drugi delavci v medijih, ki prispevajo k novinarskim vsebinam, denimo snemalci. 

Raziskava Death Watch kaže, da se uboji novinarjev dogajajo po skoraj vsem svetu. To potrjuje, da je varnost novinarjev globalni problem, ki ni omejen na posamezne dele sveta, so na inštitutu poudarili ob objavi raziskave. 

Enako kot leto prej je bilo največ novinarjev, in sicer sedem, ubitih v Mehiki. Za najsmrtonosnejšo regijo za novinarje sta se izkazala Azija in Pacifik, kjer je bilo ubitih 18 novinarjev, od tega največ, po šest, v Indiji in Afganistanu. 

V Evropi je bilo ubitih šest novinarjev, dva v Azerbajdžanu ter po eden v Gruziji, Turčiji, Grčiji in na Nizozemskem, kjer so julija v Amsterdamu sredi belega dne na ulici ustrelili novinarja Petra R. De Vriesa. Nizozemske oblasti umor še preiskujejo, primer pa potrjuje, da je opravljanje novinarskega dela tvegano po vsem svetu, tudi v državah z razmeroma visoko stopnjo medijske svobode, so poudarili na inštitutu. 

V Grčiji so novinarja Giorgosa Karaivaza, ki je poročal o kriminalu, ustrelili pred njegovim domom v Atenah. Do decembra lani, ko je IPI objavil poročilo, ni bil znan noben osumljenec, policija ni nikogar aretirala, javnost pa je o poteku preiskave skromno obveščena, so opozorili na inštitutu. 

Velika večina umorov novinarjev po svetu ostaja nekaznovana, kar spodbuja nadaljnje nasilje in zatira medijsko svobodo, opozarjajo na IPI. V zgolj šestih od 28 umorov je policija prijela osumljence. Nerešeni ostajajo tudi nekateri najbolj grozljivi umori, denimo umor kolumnista Washington Posta Džamala Hašodžija v savdskem konzulatu v Istanbulu leta 2018.

»Nekaznovanje tovrstnih umorov spodbuja nasilje zoper medije, in to ravno v času, ko je prost pretok novic pomembnejši kot kadarkoli prej,« je dejal namestnik direktorja inštituta Scott Griffen. »Države morajo storiti več za reševanje primerov napadov na novinarje. Prav tako mora mednarodna skupnost kaznovati režime, kot je tisti v Savdski Arabiji, ki sodeluje pri tovrstnih umorih.«

V primerjavi s preteklimi leti je sicer število ubitih novinarjev lani upadlo; leta 2011 sta bila ubita 102 novinarja, leta 2016 pa 120. Na inštitutu so pojasnili, da bi to lahko bila posledica umirjanja nasilnih konfliktov po svetu. Leta 2016, denimo, je bilo v Siriji med poročanjem o oboroženih spopadih ubitih 12 novinarjev, lani pa noben.

Ob tem so še poudarili, da število ubitih novinarjev samo po sebi ni zanesljiv pokazatelj stopnje svobode medijev. »Nasilje nad mediji lahko vodi v samocenzuro, pri čemer se novinarji izogibajo temam, ki bi lahko ogrozile njihovo življenje,« je pojasnil Griffen.