Nekdanji malteški premier Muscat pod drobnogledom policije
Policija je zaradi domnevnih korupcijskih poslov opravila hišno preiskavo pri Josephu Muscatu, nekdanjem predsedniku vlade na Malti, ki je odstopil s položaja leta 2020.
Nekdanji malteški premier Joseph Muscat. Na fotografiji na dnevih slovenske diplomacije leta 2017 v Sloveniji. Foto: Nebojša Tejić/STA
Malteška policija je 19. januarja opravila hišno preiskavo pri nekdanjemu malteškemu predsedniku vlade Josephu Muscatu. Policija preiskuje domnevne korupcijske posle pri sklepanju pogodb o privatizaciji treh državnih bolnišnic v času njegovega mandata.
Malteški časopis Times of Malta je namreč novembra razkril, da je Muscat prejel 60 tisoč evrov od švicarskega podjetja Accutor AG, povezanega z ameriško skupino Steward Health Group, ki je leta 2018 prevzela vodenje treh državnih bolnišnic. Kot poroča Times of Malta, policija tako preiskuje, ali so nakazila podjetja Accutor AG nekdanjemu premieru povezana s korupcijskimi posli.
Muscat je policijo pričakal s pripravljenim kupom dokumentov, ki naj bi dokazovali, da je za Accutor AG opravljal svetovalno delo. »Plačan sem bil za svetovalno delo, ki sem ga opravil po odhodu iz vlade in ni bilo povezano z Malto ali bolnišnicami. Vse je dokumentirano in od plačila sem plačal davek,« je dejal za Reuters.
Muscat je z mesta predsednika vlade odstopil januarja 2020 zaradi nezaupanja javnosti po umoru preiskovalne novinarke Daphne Caruana Galizia.
Caruana Galizia je redno poročala o koruptivnih in nezakonitih poslih malteških politikov in poslovnežev, oktobra 2017 pa so jo umorili. Sodelovanja pri njenem umoru so avgusta obtožili poslovneža Yorgena Fenecha.
Kot smo poročali avgusta, je neodvisna preiskovalna komisija, ki so jo sestavljali trije nekdanji in sedanji malteški sodniki, ugotovila, da je Malta odgovorna za umor novinarke. V preiskavi sicer niso ugotovili neposredne vključenosti malteške vlade v umor Caruane Galizie, a so v poročilu posebej izpostavili Muscata, ki je omogočal ustvarjanje kulture nekaznovanosti, zaradi katere so bili morilci novinarke prepričani, da bodo posledice njihovega dejanja minimalne.