Samo Demšar

Po podatkih koalicije proti tožbam SLAPP je bilo od leta 2010 v Evropi vloženih 539 takih tožb, katerih namen je utišati in finančno izčrpati novinarje, aktiviste in civilno družbo.

Koalicija proti tožbam SLAPP v Evropi (CASE) je pretekli teden objavila poročilo, v katerem je predstavila problematiko strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti (Strategic Lawsuits Against Public Participation, SLAPP).

Gre za tožbe, s katerimi hočejo politiki in podjetja utišati in finančno izčrpati novinarje, aktiviste, žvižgače in civilno družbo. Uporaba SLAPP tožb tako v EU kot po svetu zadnja leta narašča. Po podatkih CASE je bilo po letu 2010 v 31 evropskih državah vloženih 539 takšnih tožb, od tega 118 leta 2021. Skoraj štiri petine tožb je bilo vloženih zaradi obrekovanja.

Po podatkih CASE je bilo v Sloveniji od leta 2010 vloženih 41 SLAPP tožb, kar jo med 31 državami, za katere je koalicija zbrala podatke, uvršča na drugo mesto po številu tožb na prebivalca. Januarja 2020 je podjetnik in davčni svetovalec Rok Snežič vložil skupno 39 tožb proti trem novinarjem portala Necenzurirano zaradi njihovega poročanja o Snežičevem poslovanju in domnevni vpletenosti v nezakonito financiranje stranke SDS.

Dvanajst organizacij za medijsko svobodo je leta 2020 opozorilo, da cilj Snežičevih tožb, v katerih je novinarje obtožil obrekovanja, ni iskanje pravice, temveč utišanje portala. Zaradi tožb bi bili novinarji portala namreč prisiljeni v dolgotrajne in drage sodne bitke, ki bi jih odvrnile od nadaljnjega poročanja o Snežičevih poslih. »To je ena najbolj predrznih uporab SLAPP tožb v EU v zadnjih letih,« so še zapisali.

Kot SLAPP tožbo je CASE prepoznal tudi tožbo, ki jo je proti odgovorni urednici Oštra Anuški Delić vložil poslovnež Sergej Racman. V tožbi, vloženi leta 2017, jo je obtožil razžalitve v seriji člankov v Delu, v katerem je Delićeva razkrila Racmanovo lastništvo družb v davčnih oazah.

Avgusta lani pa je predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič Plemeniti vložil tožbo proti takratni odgovorni urednici informativnega programa TV Slovenija Manici Janežič Ambrožič, ker stranka SNS julija lani ni bila povabljena v pogovorno oddajo Pogovor z opozicijo.

V nobeni od 41 SLAPP tožb v Sloveniji sodni postopek še ni končan.

Tovrstna praksa sicer prihaja na dan tudi v drugih državah. Decembra lani smo že poročali o tožbah, vloženih proti srbskemu preiskovalnemu centru Krik, teh je deset. Odgovorni urednik Krika Stevan Dojčinović meni, da cilj večine tožb ni zadostitev pravici, temveč časovno in denarno izčrpavanje uredništva. Pričakovani stroški sodnih postopkov bodo trikrat višji od letnega proračuna medija, dvema nagrajenima novinarkama pa zaradi njunega dela grozi tudi zaporna kazen.

V Grčiji se s SLAPP tožbo trenutno sooča novinarka Gianna Papadakou, ki jo je poslovnež grško-izraelskih korenin obtožil izsiljevanja denarja. Papadakouva meni, da je postala tarča zaradi razkritij o podkupninah, ki jih je švicarsko podjetje Novartis izplačalo grškim ponudnikom zdravstvenih storitev in uradnikom, ter zaradi njenega poročanja o premožnih posameznikih, ki so osumljeni utaje davkov.

V Bolgariji je konec lanskega leta mestno sodišče v Sofiji Stojani Georgievi, urednici neodvisnega spletnega medija Mediapool, ter Borisu Mitovu, nekdanjemu novinarju Mediapoola, naložilo plačilo 34 tisoč evrov zaradi obrekovanja v štirih člankih o takratnem predsedniku sodišča. Investicijsko podjetje Eurohold pa je zaradi obrekovanja proti bolgarskemu preiskovalnemu spletnemu mediju Bivol decembra vložilo tožbo v višini pol milijona evrov, kar bi ogrozilo obstoj medija.

V dokumentu, ki ga je CASE posredoval evropski komisiji, so sicer predstavili celo vrsto smernic za boj proti tovrstnim tožbam. Med drugim so pozvali k uvedbi varoval, s katerimi bi tarče tožbe lahko ustavile ter preprečile, da bi se postopki vlekli več let.

K sprejetju novih pravil proti tovrstnim tožbam je novembra lani pozval tudi evropski parlament. Evropska komisija sicer že pripravlja direktivo za zaščito novinarjev in civilne družbe pred SLAPP tožbami, sprejeli naj bi jo do julija letos.

Slovenija med državami z največ SLAPP tožbami na prebivalca