Evropski poslanci za preiskave po objavi Pandorinih dokumentov
uredništvo Oštra
Razkritja kažejo na velik pomen preiskovalnega novinarstva in potrebo po reformi davčne politike, opozarja evropski parlament.
Foto: Brigitte HASE/Evropski parlament
Poslanci evropskega parlamenta so v četrtek s 578 glasovi za in 28 proti izglasovali resolucijo o Pandorinih dokumentih. Podprli so jo tudi vsi slovenski evropski poslanci.
Evropski parlament je prepoznal pomen dela mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in njihovih medijskih partnerjev v projektu, ki je razkril nove razsežnosti pranja denarja in davčnih utaj ter vlogo najmanj 300 politikov in javnih uslužbencev v takšnih dejanjih.
Še posebej kritični so bili do politikov iz EU, denimo češkega premiera Andreja Babiša in ciprskega predsednika Nikosa Anastasiadesa, ki sta oba člana evropskega sveta, ter malteškega ministra in nekdanjega evropskega komisarja Johna Dallija.
Resolucija sicer neposredno omenja sedem politikov, poleg naštetih še nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira, aktualnega predsednika Črne gore Mila Đukanovića, nizozemskega finančnega ministra Wopkeja Hoekstro, pa tudi predsednika Azerbajdžana Ilhama Alijeva.
Evropski poslanci so nacionalne organe članic EU pozvali, naj podrobneje preiščejo nepravilnosti v svojih državah in pregledajo premoženje posameznikov, omenjenih v Pandorinih dokumentih.
Poleg tega so evropsko komisijo pozvali, naj prouči razkritja in presodi, ali je treba na ravni EU sprejeti dodatne zakonodajne ukrepe oziroma ali je treba sedanjim dodati izvršilne postopke, in o tem poroča parlamentu. Ugotovi naj še, ali bi morali proti državam članicam, ki ne spoštujejo veljavnih ukrepov proti pranju denarja in utaji davkov, uvesti pravne postopke.
Evropsko tožilstvo bi moralo po mnenju evroposlancev presoditi, ali podatki, razkriti v Pandorinih dokumentih, zahtevajo uvedbo posebne preiskave.
Evroposlanci so države članice in evropsko komisijo pozvali, naj storijo več za transparentnost podatkov o dejanskem lastništvu gospodarskih družb. Poudarili so, da številne države članice zamujajo z uvedbo medsebojnega povezovanja registrov dejanskih lastnikov, kot to določa peta direktiva o preprečevanju pranja denarja in izogibanja davkom.
Komisija bi morala te zamudnike priganjati, so v resoluciji sklenili evroposlanci.
Poleg sprememb pri institucionalnem odkrivanju dejanskih lastnikov podjetij in njjhovih finančnih tokov resolucija poziva tudi k boljši zaščiti novinarjev in njihovih virov. Preiskovalne novinarje je treba zaščititi pred strateškimi tožbami zaradi njihovega dela, pa tudi pred nadlegovanjem, ustrahovanjem in grožnjami s smrtjo. Glede tega bi morali v EU uveljaviti zavezujoča pravila, so prepričani.
Po objavi Pandorinih dokumentov so tudi v ZDA predlagali zakon, po katerem bi morali skladi, odvetniki, trgovci z umetninami in drugi preiskati tuje stranke, ki hočejo preseliti denar in premoženje v ameriški finančni sistem. Po poročanju mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) je predlagani zakon najpomembnejša reforma pravil proti pranju denarja po 11. septembru.