Spletne platforme ne izpolnjujejo obveznosti na področju dezinformacij

uredništvo Oštra

Evropska mreža za standarde preverjanja dejstev, katere član je tudi Oštro, je objavila analizo spletnih platform.

Foto: Unsplash

Več kot leto in pol po podpisu kodeksa poklicnih standardov za preverjanje dejstev večina glavnih digitalnih platform še zdaleč ne izvaja ukrepov, h katerim so se zavezale na področju dezinformacij, je pokazala analiza Evropske mreže za standarde preverjanja dejstev (EFCSN), katere član je tudi Oštro. 

Kodeks med drugim določa, da platforme sklenejo sporazume z neodvisnimi organizacijami za preverjanje dejstev, ki pokrivajo vse države članice EU in uradne jezike. Prav tako morajo platforme omenjenim organizacijam zagotavljati dostop do podatkov, ki jih te potrebujejo. 

Po prvih ugotovitvah večina zelo velikih spletnih platform in iskalnikov ne izpolnjuje obveznosti in ni uvedla učinkovitih ukrepov za zmanjševanje tveganja na področju dezinformacij. Nekatera podjetja v poročilih celo napačno prikazujejo svojo trenutno politiko, da bi bilo videti, kot da izpolnjujejo zaveze, ugotavlja EFCSN.

Googlova integracija preverjanja dejstev v iskalnik je v neposrednem nasprotju s kodeksom ravnanja, saj je v celoti odvisna od neplačanih prispevkov organizacij za preverjanje dejstev. Youtube kot partnerje navaja »organizacije za preverjanje dejstev s sedežem v EU«, a te delujejo v Mjanmaru, Indoneziji in Braziliji. Facebook in Instagram ponujata neodvisno preverjanje dejstev uporabnikom v skoraj vseh državah članicah EU, vendar organizacijam za preverjanje dejstev otežujeta dostop do podatkov.

X in Telegram, ki sicer nista podpisnika kodeksa, sta ključna akterja pri širjenju dezinformacij v EU, še ugotavlja EFCSN. X se je v raziskavi odrezal najslabše, saj niti ena organizacija za preverjanje dejstev ne meni, da podjetje dezinformacije obravnava resno.

Celotno poročilo je dostopno na spletni strani.