Spletnim novicam najbolj zaupajo Finci, najmanj pa Grki

uredništvo Oštra

Zadnje ugotovitve Reutersovega inštituta za novinarske študije kažejo, da je delež tistih, ki se pogosto ali včasih izogibajo novicam, s 36 odstotki blizu najvišjih vrednosti vseh časov.

Foto: Unsplash

Raziskava o digitalnih medijih, ki jo je izvedel Reutersov inštitut za novinarske študije, je pokazala, kako sta vojna v Ukrajini in pandemija koronavirusa v zadnjih letih pospešili premik občinstva k bolj digitalnim, mobilnim in drugim medijem, ki pretežno delujejo na spletnih platformah. 

V Reutersovi raziskavi, ki temelji na podatkih s šestih celin in 46 medijskih trgov, so ugotovili, da spletni potrošniki do novic dostopajo redkeje kot v preteklosti in se zanje manj zanimajo. Kljub političnim in gospodarskim grožnjam, s katerimi se spoprijema veliko ljudi, se za novice zelo ali izjemno zanima manj kot polovica vprašanih (48 odstotkov), kar je 15 odstotkov manj kot leta 2017.

Po drugi strani je delež tistih, ki se pogosto ali včasih izogibajo novicam, blizu najvišjih vrednosti vseh časov in znaša 36 odstotkov. Po ugotovitvah raziskovalcev se ta skupina deli na tiste, ki se poskušajo občasno izogibati vsem virom novic, in tiste, ki poskušajo ob določenem času ali za določene teme omejiti svojo porabo novic.

Mladi do novic po »stranskih poteh«

Le 22 odstotkov anketiranih v raziskavi je dejalo, da do novic dostopajo neposredno prek spletnih mest ali aplikacij, kar je deset odstotkov manj kot leta 2018. Mlajše generacije po vsem svetu do novic raje dostopajo po »stranskih poteh«, denimo prek družbenih omrežij, spletnih iskalnikov in novičarskih agregatorjev.

Čeprav facebook ostaja eno od najbolj uporabljenih družbenih omrežij, njegov vpliv na novinarstvo upada, saj se usmerja proč od novic. Poleg tega ima konkurenco v drugih uveljavljenih omrežjih, kot sta youtube in tiktok. Zadnji na vseh trgih dosega 44 odstotkov ljudi, starih od 18 do 24 let. Od teh ga petina uporablja za dostop do novic.

Občinstvo na omrežjih, kot so tiktok, instagram in snapchat, več pozornosti namenja novicam o zvezdnikih in vplivnežih kot novinarskim vsebinam. Na facebooku in twitterju pa so mediji in novinarji še vedno v ospredju.

Zadovoljni z brezplačnimi novicami

Glede na to, da so proračuni gospodinjstev pod pritiskom, velik del javnosti pa je zadovoljen z novicami, do katerih lahko dostopa brezplačno, obstajajo znamenja, da naj bi se rast plačevanja dostopa do spletnih novic umirila. Po ugotovitvah raziskave je velik delež digitalnih naročnin namenjen le nekaj vrhunskim nacionalnim medijem. V številnih državah, tudi v ZDA, pa je opaziti, da večina plačnikov naročnin sklene več kot eno.

Uporabniki spleta v večini držav novice še vedno raje berejo, kot gledajo ali poslušajo. Poraba videonovic sicer vztrajno narašča na vseh trgih, pri čemer je večina videovsebin zdaj dostopna na platformah, kot sta youtube in facebook. Med ljudmi je še vedno priljubljeno spremljanje novic v neposrednem prenosu spletnega avdio- in videogradiva na lastno napravo. Vendar pa tako imenovani podkasting novic na splošno ostaja manjšinska dejavnost izobraženega in mlajšega občinstva.

V srednji Evropi največ zaupanja v javne medije

Zaupanje v novice je v zadnjem letu na vseh trgih upadlo za dodatna dva odstotka, kar je v mnogo državah izničilo pridobitve, dosežene na vrhuncu pandemije koronavirusa. V povprečju so štirje od desetih anketirancev dejali, da novicam večinoma zaupajo. Najvišjo stopnjo splošnega zaupanja v novice imajo na Finskem, kjer jim zaupa 69 odstotkov ljudi. Najmanj, 19 odstotkov, pa jih novicam zaupa v Grčiji.

Javni mediji v številnih severnoevropskih državah uživajo najvišjo stopnjo zaupanja, vendar njihov doseg pri mlajšem občinstvu upada. Ugotovitve so pokazale, da je ohranjanje širokega dosega javnih medijskih servisov ključno za njihovo nadaljnjo legitimnost, predvsem pri mlajših.

Uporaba tradicionalnih medijev, kot sta televizija in tisk, na večini trgov še naprej upada, pri čemer potrošnja spletnih medijev in družbenih omrežij vrzeli ne zapolni.