Državni zbor ne udejanja vedno svoje moči
Avtorica: Petra Jerič
TRDITEV
To ne drži [da bosta imela Alenka Bratušek in Marjan Šarec v vladi več moči kot v parlamentu]. Prvič, nista v parlamentu, in parlament ima v resnici večjo moč kot izvršilna oblast, samo je ne udejanja vedno.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Robert Golob je po izvolitvi za mandatarja v oddaji 24ur zvečer pojasnil, da so med prioritete koalicijske pogodbe uvrstili ureditev javnega zdravstvenega sistema in zmanjšanje draginje. Foto: Anže Malovrh/STA
Predsednik vlade Robert Golob je 25. maja, po izvolitvi za mandatarja, v oddaji 24ur zvečer zanikal voditeljevo trditev, da bosta Alenka Bratušek in Marjan Šarec kot del izvršilne veje oblasti imela večjo moč kot v parlamentu. »Nista v parlamentu in parlament ima v resnici večjo moč kot izvršilna oblast, a je ne udejanja vedno,« je odvrnil Golob.
Po ustavi v Sloveniji velja načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Zakon o državnem zboru določa, da ima parlament zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. Državni zbor je najvišji zakonodajni organ, ki odloča o sprejetju zakonov, ki jih predlaga vlada, sprejema državni proračun, ratificira mednarodne pogodbe in razpisuje referendume.
Vlada je z zakonom o vladi opredeljena kot organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave. Z ministrstvi določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države in je odgovorna državnemu zboru, ki vlado tudi potrdi.
Strokovnjak za ustavno pravo in profesor na ljubljanski pravni fakulteti Igor Kaučič je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da si državni zbor in vlada nista podrejena ali nadrejena: »Državni zbor je najvišji organ v zakonodajni oblasti in vlada v izvršilni.« Organi teh vej oblasti med seboj sodelujejo in se nadzirajo prek zavor in ravnovesij parlamentarnega sistema.
V Sloveniji in tudi drugod je vlada nosilka dejanske oblasti, parlament pa je pogosto le potrjevalec: »Ker ima vlada večino v parlamentu, se predlogi zakonov ponavadi tudi sprejmejo.«
To razmerje se odraža tudi v različnih vlogah poslanca in ministra. Ministri so po zakonu o vladi skupaj soodgovorni za delovanje vlade, hkrati pa je vsak minister odgovoren za pristojno ministrstvo, zato imajo dvojno vlogo. »Tako minister kot poslanec nastopata v kolegijskem organu, a je vpliv ministra na posamezne odločitve velik, medtem ko poslanec odloča le skupaj z drugimi poslanci, saj v državnem zboru velja načelo večinskega glasovanja.«
Albin Igličar, zaslužni profesor ljubljanske pravne fakultete, kjer je bil med drugim predstojnik katedre za sociologijo in teorijo prava, je razmerje moči med zakonodajno in izvršilno oblastjo predstavil podobno kot Kaučič: »Naš sistem podlega splošni prevladi izvršilne oblasti nad zakonodajno.«
Vendar državni zbor svojih pristojnosti ne izvaja vedno in v celoti. »Državni zbor ne spreminja nekaterih zakonov, ki bi jih skladno z odločbami ustavnega sodišča moral,« je pojasnil Igličar. Opozoril je na delitev Slovenije na pokrajine, ki niso uzakonjene, kot to določa ustava, in spremembo volilnega sistema, ki ni bila uzakonjena, ker ni bilo dvotretjinske večine v državnem zboru.
Po Igličarjevem mnenju je posledica prejšnje ureditve, da so pristojnosti slovenskega državnega zbora v primerjavi z drugimi sistemi ustavne demokracije zelo velike, med drugim oblikuje vlado in izvoli sodnike.
Tako Igličar kot Kaučič sta poudarila, da ni enoznačnega odgovora na vprašanje, katera oblast ima večjo moč, čeprav je državni zbor pogosto označen za najvišji organ oblasti. To stališče je po Kaučiču napačno, gre za »ostanek miselnosti iz preteklega sistema«.
Iz kabineta predsednika vlade so nam sporočili, da ne želijo komentirati naših ugotovitev.
SKLEP
Novoizvoljeni predsednik vlade Robert Golob je 25. maja v oddaji 24ur zvečer dejal, da predsednica SAB Alenka Bratušek in predsednik LMŠ Marjan Šarec v vladi ne bosta imela večje moči kot v parlamentu, saj ima ta »v resnici večjo moč kot izvršilna oblast, a je ne udejanja vedno«.
V Sloveniji so posamezne veje oblasti samostojne. Pravnika in profesorja z ljubljanske pravne fakultete Igor Kaučič in Albin Igličar sta o razmerju med zakonodajno in izvršilno oblastjo dejala, da je vlada nosilka oblasti, parlament pa pogosto le potrjevalec, saj so zakoni, ki jih predlaga vlada, v državnem zboru zaradi vladne večine ponavadi tudi sprejeti.
Igličar je poudaril, da državni zbor svojih pristojnosti ne udejanja vedno, saj zaradi razmerja političnih sil ne sprejme oziroma spremeni nekaterih zakonov, denimo volilne zakonodaje in spremembe števila pokrajin.
Tako Kaučič kot Igličar sta potrdila, da je državni zbor pogosto zmotno označen za organ najvišje oblasti, saj ima v primerjavi z ustavnimi demokracijami v drugih državah večje pristojnosti, med drugim tudi imenovanje vlade. Kaučič je pojasnil, da si državni zbor in vlada nista nadrejena ali podrejena, temveč sta enakovredna.
Vlada je najvišji organ izvršilne oblasti, državni zbor pa zakonodajne. Del Golobove trditve, da ima parlament večjo moč kot vlada, ne drži, saj sta oblasti enakovredni. Igličar je pojasnil, da državni zbor svojih pristojnosti ne udejanja vedno in v celoti, zato ta del premierjeve trditve drži. Golobovo trditev skladno z metodologijo Razkrinkavanja.si označujemo za sivo cono.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
