Golob pristransko o javnem dolgu
Avtorica: Lara Drugovič
TRDITEV
»V času Janševe vlade je javni dolg izrazito narasel, v mandatu te vlade, ko smo prevzeli [vlado], je bil javni dolg 72 odstotkov, danes je samo še 67 odstotkov družbenega proizvoda.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih urada za makroekonomske analize in razvoj je bilo povečanje dolga Slovenije med letoma 2019 in 2023, ko so bile države izpostavljene več gospodarskim šokom, med manjšimi v EU. Foto: Boštjan Podlogar/STA
Predsednik vlade Robert Golob je 20. februarja v oddaji 24ur zvečer na vprašanje, ali vlada ne bo sprejela obljubljene davčne razbremenitve plač, odgovoril, da aktualna vlada v nasprotju s prejšnjo skrbi za uravnoteženost javnih financ.
Trdil je, da se je javni dolg v času vlade Janeza Janše izrazito povečal. »Ko smo mi prevzeli [vlado], je bil javni dolg 72 odstotkov, danes je samo še 67 odstotkov družbenega proizvoda,« je dodal Golob.
Po podatkih statističnega urada je bil javni dolg glede na BDP leta 2020, ko je nastopila Janševa vlada, 80,2 odstotka, kar je 14,2 odstotne točke več kot leto prej, leta 2021 pa 74,8 odstotka.
Leta 2022, ko je junija nastopila mandat Golobova vlada, je bil javni dolg 72,7 odstotka BDP, leta 2023 pa 68,4 odstotka. Po zadnjih podatkih, za tretje četrtletje minulega leta, je bil javni dolg 66,9 odstotka BDP, le 0,9 odstotne točke več kot v zadnjem letu pred pandemijo.
Letnih podatkov za lani še ni, zato smo uporabili podatke za četrtletje, ker pa se je Golob v izjavi skliceval na letne podatke, smo za druga leta uporabili te.
Kot so za Razkrinkavanje.si pojasnili na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), se je dolg države leta 2020 v primerjavi z letom prej povečal za 14,2 odstotne točke zaradi močnega upada gospodarske dejavnosti med epidemijo covida-19.
Konkretneje so takrat sektorju država upadli prihodki. K dolgu so pripomogli izdatni ukrepi za blaženje posledic epidemije, država pa je dolg povečala tudi s predfinanciranjem prihodnjega zadolževanja, s čimer je okrepila stanje gotovinskih rezerv.
Toda po pojasnilih Umarja se je »proces zniževanja dolga sektorja država v razmerju do BDP začel že leta 2021«, z gospodarskim okrevanjem, znižanjem gotovinskih rezerv in manjšim primarnim primanjkljajem. Nižanje dolga se je nadaljevalo v letih 2022, 2023 in lani, in sicer zaradi nadaljnjega zmanjševanja primanjkljaja, nižjih izdatkov za blaženje posledic epidemije in visoke inflacije.
Na Umarju so opozorili, da je bila Slovenija med letoma 2019 in 2023 izpostavljena več gospodarskim šokom, ki so »bili močni, vsebinsko pa različni, zato so se tudi odzivi nanje vsebinsko razlikovali«.
Dodali so še, da je bil leta 2023 dolg v deležu BDP glede na leto 2019 nižji samo v sedmih izmed 27 držav EU. Slovensko povečanje javnega dolga v obdobju od leta 2019 do 2023 pa je bilo manjše od povprečja držav EU.
“Zavedati se moramo, da je pojem javnega dolga kot deleža v BDP primeren zgolj za politično-reklamne namene.”
Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je odstotek dolga glede na BDP odvisen tako od zadolževanja države kot od rasti BDP in ne pojasnjuje niti zadolževanja niti rasti BDP.
»Zavedati se moramo, da je pojem javnega dolga kot deleža v BDP primeren zgolj za politično-reklamne namene« in da zniževanje deleža javnega dolga v BDP ni vedno pozitiven znak, ki bi odražal ustrezno davčno politiko države.
V času vlade Janeza Janše je bilo po Tajnikarjevi oceni kritično leto 2020 s krizo zaradi pandemije covida-19, ko je gospodarska rast »dobesedno zastala«, ker ni bilo povpraševanja iz tujine in proizvodnje, niti delovne sile. V takih razmerah ni bilo niti inflacije, zato so padli tudi prihodki državnega proračuna. Podpora prebivalstvu in gospodarstvu brez izdatkov in zadolževanja ni bila mogoča: »Padec rasti BDP in rekordno zadolževanje sta povzročila visoko razmerje med javnim dolgom in BDP.«
Za Roberta Goloba je bilo po Tajnikarjevem mnenju kritično leto 2023, na katero je ključno vplivala vojna v Ukrajini, ki se je začela februarja prejšnjega leta, sledila pa sta ji kriza v kmetijstvu in energetiki ter razpad izvoznih trgov in nabavnih verig.
Po drugi strani se je še iz obdobja popandemične obnove ohranilo visoko povpraševanje, z njim pa rekordna inflacija, s čimer so se povečali prejemki državnega proračuna in radikalno zmanjšala potreba po zadolževanju: »Skromna rast in manjši primanjkljaj državnega proračuna glede na leto 2020 sta povzročila tudi padec razmerja med javnim dolgom in BDP glede na Janševe čase.«
Obe vladi sta se spoprijemali z gospodarskim šokom, ki je bil po izvoru in učinkih različen, razlikovale pa so se tudi makroekonomske razmere in reakciji obeh vlad. »Pravzaprav lahko uspešnost vlad primerjamo zgolj glede na njihove reakcije v okviru gospodarske politike.«
V kabinetu predsednika vlade so na naše ugotovitve odgovorili, da javni dolg kot odstotek BDP »predstavlja oceno sposobnosti države, da se vzdržno zadolžuje in servisira obstoječi dolg«, kar potrjujejo tudi nova fiskalna pravila, ki so začela veljati aprila lani in uvajajo koncept fiskalnega načrtovanja na temelju vzdržnosti dolga. Zato so Tajnikarjevo izjavo, da se javni dolg kot delež BDP uporablja predvsem za »politično-reklamne namene«, označili za neutemeljeno.
Dodali so še, da je evropska komisija leta 2024 potrdila srednjeročni strukturno-fiskalni načrt Slovenije, po katerem vlada načrtuje nadaljnje zniževanje javnega dolga v razmerju do BDP.
SKLEP
Predsednik vlade Robert Golob je 20. februarja v intervjuju za oddajo 24ur zvečer trdil, da se je javni dolg v času vlade Janeza Janše izrazito povečal, medtem ko je ob Golobovem prevzemu vlade znašal 72 odstotkov BDP, danes pa znaša le še 67 odstotkov.
Po podatkih statističnega urada je javni dolg leta 2020, ko je nastopila Janševa vlada, dosegal 80,2 odstotka BDP, kar je 14,2 odstotne točke več kot leto prej. Že 2021. je bil občutno nižji. Ko je nastopila mandat Golobova vlada, je bil 72,7-odstoten, po zadnjih podatkih za tretje četrtletje minulega leta pa 66,9-odstoten, kar je le 0,9 odstotne točke več kot v zadnjem letu pred epidemijo.
Na Umarju so pojasnili, da je bila Slovenija med letoma 2019 in 2023 izpostavljena več gospodarskim šokom, ki so vplivali na javni dolg. Zniževanje javnega dolga glede na BDP se je začelo že leta 2021, v času Janševe vlade.
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Maks Tajnikar je pojasnil, da je odstotek dolga glede na BDP odvisen tako od zadolževanja države kot od rasti BDP, zato ne pojasnjuje niti zadolževanja niti rasti BDP. Ocenil je, da sta se obe vladi spoprijemali z gospodarskim šokom, Janševa zaradi pandemije, Golobova pa zaradi vojne v Ukrajini, toda šoka sta na BDP in zadolževanje učinkovala različno.
Del trditve predsednika vlade, da se je javni dolg v času vlade Janeza Janše izrazito povečal, drži. V nadaljevanju izjave pa je premier, če ne upoštevamo manjšega zaokroževanja, sicer uporabil točne podatke, vendar obdobji obeh vlad zaradi močno različnih ekonomskih okoliščin nista primerljivi. Poleg tega delež javnega dolga v BDP po mnenju ekonomista ne odraža niti javnega zadolževanja niti rasti BDP. Trditev je po metodologiji Razkrinkavanja.si pristranska.
Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.