Iz Hrvaške se v zadnjem desetletju ni izselilo skoraj pol milijona ljudi
Avtor: Matija Štrukelj
TRDITEV
»Iz Hrvaške se je v zadnjih desetih letih izselilo skoraj pol milijona ljudi.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Kandidatka za predsednico republike Nataša Pirc Musar je na predvolilnem soočenju za radio Ognjišče izrazila prepričanje, da je pridružitev držav zahodnega Balkana Evropski uniji pomembna za celotno EU. Foto: Bor Slana/STA
»Iz Hrvaške se je v zadnjih desetih letih izselilo skoraj pol milijona ljudi,« je 12. oktobra na predvolilnem soočenju kandidatov za predsednika republike na radiu Ognjišče dejala kandidatka Nataša Pirc Musar.
Odgovarjala je na vprašanje voditelja, kako bi si kot predsednica prizadevala za povezovanje in priključevanje zahodnega Balkana Evropski uniji, pri čemer je poudarila pomen pridružitve vseh držav zahodnega Balkana ter opozorila na problem korupcije na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.
Po podatkih hrvaškega državnega zavoda za statistiko se je od leta 2012 do vključno leta 2021 iz Hrvaške izselilo 316.569 ljudi.
V tem obdobju se je iz Hrvaške več ljudi odselilo kot priselilo. Med vsemi izseljenimi je bilo v povprečju 85,1 odstotka hrvaških državljanov. Lani je skoraj tretjina izseljenih odšla v Nemčijo, med priseljenimi na Hrvaško pa jih je nekaj več kot petina prišla iz Bosne in Hercegovine.
Strokovnjak za migracije Tado Jurić, ki na fakulteti za hrvaške študije pri zagrebški univerzi predava o izseljevanju iz Hrvaške, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je glavni vzrok za izseljevanje korupcija.
V govoru za sabor je letos na podlagi svojih raziskav o izseljevanju Hrvatov v Nemčijo še poudaril, da glavni razlogi za izseljevanje niso ekonomski, saj največ izseljencev odide iz ekonomsko premožnejših delov države, večina pa je imela tam pred izselitvijo tudi delovno mesto.
V volilnem štabu Nataše Pirc Musar so pojasnili, da se je kandidatka za predsednico v izjavi nanašala na podatek hrvaškega državnega zavoda za statistiko o zmanjšanju števila prebivalcev od zadnjega popisa leta 2011 za 413.056 oseb. K temu je treba prišteti še tekoči naravni upad prebivalstva, ki je v letu 2021 znašal 164.000 ljudi, so pojasnili. »Skupaj z uradnimi rezultati popisa in drugimi podatki (in trendi) je tako mogoče sklepati, da je število upada prebivalstva bližje pol milijona kot 400.000.«
Podatki hrvaškega statističnega urada kažejo, da se je število prebivalcev v obdobju 2011–2021, torej v enajstih, ne desetih letih, res zmanjšalo za 413.056. Negativni naravni prirast pa je bil lani precej manjši od navedb štaba, saj je znašal 26.204 oseb.
SKLEP
Kandidatka za predsednico republike Nataša Pirc Musar je 12. oktobra na soočenju na radiu Ognjišče dejala, da se je iz Hrvaške v zadnjih desetih letih »izselilo skoraj pol milijona ljudi«.
Po podatkih hrvaškega državnega zavoda za statistiko se je med letoma 2012 in 2021 iz Hrvaške odselilo 316.569 oseb, kar je precej manj, kot je trdila Pirc Musarjeva.
V njenem volilnem štabu so pojasnili, da se je v izjavi sklicevala na podatek hrvaškega državnega zavoda za statistiko, da se je število prebivalcev od zadnjega popisa leta 2011 zmanjšalo za 413.056. Če upoštevamo še negativni naravni prirast prebivalstva, ki je 2021. znašal 164.000, je število upada prebivalstva bližje pol milijona kot 400.000, so dodali.
Po podatkih hrvaškega statističnega urada se je prebivalstvo v obdobju 2011–2021, kar je sicer enajst, ne deset let, kot je trdila Musarjeva, res zmanjšalo za 413.056 ljudi. Naravni upad prebivalstva pa je lani znašal zgolj 26.204 oseb.
Toda Pirc Musarjeva je govorila o številu izseljenih, ne o upadu prebivalstva, ki ga ni mogoče enačiti s številom izseljencev, saj vključuje število priseljenih, izseljenih, živorojenih in umrlih prebivalcev.
Trditev, da se je v zadnjih desetih letih iz Hrvaške izselilo pol milijona ljudi, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Projekt delno financira Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani. Mnenja, ugotovitve, sklepi ali napotki, izraženi v tem prispevku, so avtorjevi in ne izražajo nujno stališča ministrstva za zunanje zadeve.