Uživanje jodirane soli ni škodljivo
Avtorici: Nina Rozman, Žana Erznožnik
TRDITEV
»Uživanje jodirane soli s kalijevim jodidom je škodljivo!«
OCENI
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2020 večina ljudi v povprečju na dan zaužije od 9 do 12 gramov soli, kar je približno dvakrat več od priporočene količine. Foto: Unsplash
»Uživanje jodirane soli s kalijevim jodidom je škodljivo,« je 12. oktobra na portalu Planet zdravja trdil Igor Ogorevc, soustanovitelj in sodirektor podjetja AS AN, ki se ukvarja s proizvodnjo in trgovino z naravno kozmetiko in prehranskimi dopolnili na spletnem mestu Planet zdravja. V prispevku, v katerem se je predstavil kot profesor, je dodal, da uživanje jodirane soli počasi »ustavlja delovanje ščitnice«.
Toda javno dostopnih dokazov, da je Ogorevc profesor, ni. V bazi literature Cobiss je navedeno njegovo delo o prehranskih dopolnilih, ki ga je leta 2020 izdal slovenski oddelek zasebne fakultete Alma Mater Europaea v Mariboru. Ogorevc je v videu na youtubu pojasnil, da se knjiga uporablja »kot učbenik integrativne medicine na tej fakulteti in še na mnogo drugih fakultetah«. Katerih, v videu ni navedel.
Njegov znanstveni prispevek, dostopen na spletu, je povzetek predavanja na fakulteti Alma Mater Europaea z naslovom »Terapija z esencialnimi olji pri preprečevanju in rehabilitaciji okužbe z virusom covid-19«. V povzetku in programu konference je Ogorevc opisan kot predstavnik evolucijske naturopatske šole (The Evolutive Naturopathy School) pri Univerzi Jeana Monneta v Bruslju.
Univerza Jeana Monneta ne deluje v Bruslju, pač pa v francoskem mestu Lyon, med njenimi programi s področja zdravja pa ni naturopatije. Šole ali študijskega programa z imenom »The Evolutive Naturopathy School« oziroma evolucijska naturopatska šola po javno dostopnih podatkih ni.
Ogorevc se sicer kot profesor predstavlja tudi na enem izmed spletnih mest svojega podjetja AS AN, na portalu Bodythermoregulation.com, kjer domnevni strokovnjaki objavljajo domnevno znanstvene študije o uporabi naravnih olj in »neinvazivnega analizatorja krvi« ter oglašujejo naravna olja in prav takšen analizator istega podjetja. Tudi na tem spletnem mestu ni informacij o tem, profesor česa in v kateri instituciji naj bi bil Ogorevc.
Ogorevc je v prispevku kot nadomestek uživanja jodirane soli navedel Olje 80, prehransko dopolnilo, ki po njegovi oceni »telesu omogoča, da v roku meseca dni nadoknadi ves primanjkljaj joda v telesu«. V prispevku na spletnem mestu Planet zdravje, ki ni označen kot oglas, ga prodaja podjetje AS AN, čigar soustanovitelj pa je ravno Ogorevc.
Jodiranje soli v Sloveniji obvezno od leta 1953
Katja Zaletel, predstojnica klinike za nuklearno medicino na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer zdravijo bolezni ščitnice, je v pojasnilu za Oštro poudarila, da uživanje soli s kalijevim jodidom ni škodljivo, temveč je najustreznejši način vnosa joda, ki ga ščitnica nujno potrebuje za tvorbo ščitničnih hormonov.
»Uživanje jodirane soli nikakor ne ustavlja delovanja ščitnice«, pač pa se njeno delovanje upočasni, če ji ne zagotovimo zadostnih količin joda. Ob tem je opozorila, da lahko preparati z jodom, dostopni v lekarni ali prek spleta, zaradi velike ali nenadzorovane vsebnosti joda povzročijo ali poslabšajo ščitnično bolezen.
Člana slovenskega Inštituta za nutricionistiko, strokovnjaka za področje kemije in prehrane, sta leta 2014 izvedla raziskavo o jodiranju soli v slovenski preskrbi s hrano. Leta 2016 je bila objavljena v recenzirani znanstveni reviji o človeški prehrani Nutrients, ki jo na spletu objavlja Multidisciplinarni digitalni založniški inštitut. Med 86 analiziranimi vzorci sta avtorja identificirala 42 jodiranih in 29 nejodiranih soli ter 15 solnih mešanic.
Pojasnila sta, da je Slovenija leta 1953 uvedla obvezno jodiranje kuhinjske soli, pri čemer je bilo določeno, da mora vsak kilogram soli vsebovati 10 miligramov kalijevega jodida.
Na prisotnost nejodirane soli na slovenskem trgu je po oceni avtorjev vplivala pridružitev Slovenije Evropski uniji. Pred pridružitvijo je namreč Slovenija sprejela nov pravilnik o kakovosti soli, ki je določal obvezno jodiranje kamene in evaporirane soli, ne pa tudi morske. Toda v EU, kjer velja prost pretok blaga in storitev, predpis ni bil notificiran. Slovenski organi tako nimajo pravne podlage za omejevanje prodaje nejodirane soli, ki se zakonito prodaja v katerikoli drugi državi članici EU.
Avtorja sta še poudarila, da se sodeč po raziskavi v Sloveniji proda zelo malo nejodirane soli. Toda 33,7-odstotni delež vzorcev takšne soli, ki sta ga med raziskavo identificirala, potrjuje obstoj tržne niše, ki lahko predstavlja tveganje za nezadostno uživanje joda med njenimi uporabniki.
Ogorevc se še ni odzval na vprašanja o izobrazbi in profesuri, prav tako ne na ugotovitve Razkrinkavanja.si. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Soustanovitelj in sodirektor podjetja AS AN Igor Ogorevc je 12. oktobra na spletnem mestu Planet zdravja trdil, da je uživanje soli, jodirane s kalijevim jodidom, škodljivo in da počasi »ustavlja delovanje ščitnice«.
Predstojnica klinike za nuklearno medicino na UKC Ljubljana Katja Zaletel je pojasnila, da »uživanje soli s kalijevim jodidom ni škodljivo, temveč je najustreznejši način za vnos joda, ki ga ščitnica nujno potrebuje za tvorbo ščitničnih hormonov«.
Prav tako po besedah Zaletelove uživanje jodirane soli ne ustavlja delovanja ščitnice, temveč pomanjkanje joda upočasni njeno delovanje. Opozorila je še, da je najučinkovitejši vir joda prav jodirana sol, saj izdelki z jodom, ki so na voljo v lekarni ali prek spleta, zaradi velike ali nenadzorovane vsebnosti joda lahko povzročijo ali poslabšajo ščitnično bolezen.
Trditev Igorja Ogorevca, da je uživanje soli, jodirane s kalijevim jodidom, škodljivo, ne drži.
Avtor je v prispevku, ki ni označen kot oglas, kot nadomestek uživanja jodirane soli navedel Olje 80, prehransko dopolnilo Planeta zdravja. Objava je prikrito oglaševanje.
Prikrito oglaševanje
Objava, ki se pretvarja, da je novinarsko besedilo, v resnici pa je oglaševalsko. Objave so lahko videti kot novinarski oziroma avtorski prispevki, dejansko pa gre za sponzorirane – plačane – objave. Takšne objave morajo biti jasno označene kot oglaševalske, kot to določa zakon o medijih.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
