Plača le delno vpliva na izselitev strokovnjakov iz Slovenije
Razkrinkavanje.si
—
Novinarji Razkrinkavanja.si so včeraj preverjali verodostojnost trditev kandidatov na zadnjem soočenju pred predsedniškimi volitvami.
Foto: Bor Slana/STA
Anže Logar
[Bi predlagali za ustavnega sodnika nekoga, ki bi javno dejal, da je proti svobodni odločitvi o rojstvu otrok?] »Svobodno odločanje o rojstvu otrok imamo napisano v ustavi.«
Ustava v 55. členu določa, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno: »Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.«
Toda ustavno sodišče se še ni izreklo o tem, ali ustavna pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok vključuje tudi pravico do splava, smo poročali novembra 2020.
Državljani bi lahko to pravico izgubili, če bi predsednik države imenoval ustavnega sodnika, ki nasprotuje pravici do splava, ustavno sodišče pa bi odločalo o njej.
Logar se na našo ugotovitev še ni odzval. Če se bo, bomo odziv objavili.
Trditev Anžeta Logarja je manipulativna.
Anže Logar
»Investitorje odganjamo, tako da gredo potem v davčne oaze.«
Po podatkih Banke Slovenije so bila v letih 2019 in 2020 na drugem in tretjem mestu med največjimi investitorji v Sloveniji podjetja iz Luksemburga in Švice, davčno ugodnejših jurisdikcij, ki omogočata skrivanje lastništva.
Po ugotovitvah organizacije Tax Justice Network (TJN) mednarodne korporacije redno kreativno uporabljajo davčne predpise za pridobivanje ugodnosti, dobiček pa pogosto preusmerjajo v davčne oaze.
Na TJN so ocenili, da svet izgubi več kot 483 milijard dolarjev na leto zaradi mednarodnih davčnih zlorab, od tega 312 milijard dolarjev zaradi izogibanja davkom podjetij.
Logar se na našo ugotovitev še ni odzval. Če se bo, bomo odziv objavili.
Trditev Anžeta Logarja je neutemeljena.
Nataša Pirc Musar
»Socialna kapica bo omogočila, da strokovnjaki ostanejo v Sloveniji in morda celo pridejo iz tujine.«
Predlog zakona o debirokratizaciji je v času prejšnje vlade med drugim predvideval uvedbo najvišje osnove za obračun prispevkov za socialno zavarovanje oziroma tako imenovano socialno kapico pri 6000 evrih bruto plače.
Na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so junija lani ocenili, da obdavčitev najvišjih plač ni edini dejavnik, ki lahko vpliva na odločitev posameznikov za selitev v tujino ali vrnitev v Slovenijo, naložbe v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo in zaposlovanje kadrov s plačami, ki presegajo 6000 evrov bruto.
Prav tako obdavčitev najvišjih plač ni edini dejavnik, ki vpliva na izseljevanje. Po oceni Umarja iz leta 2021 srednjeročnih in dolgoročnih učinkov uvedbe socialne kapice na gospodarstvo še ni mogoče natančno napovedati.
Marina Lukšič Hacin, raziskovalka migracij ter predstojnica inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je višina plače zgolj eden izmed dejavnikov pri odločitvi visoko usposobljenih kadrov za izselitev iz Slovenije. Pomembnejši za odločanje o tem so po njeni oceni delovne razmere, denimo odnosi v raziskovalnih organizacijah in oddelkih v podjetjih, možnosti za karierni razvoj ter odnos družbe in države do znanosti.
Pirc Musarjeva se na našo ugotovitev še ni odzvala. Če se bo, bomo odziv objavili.
Trditev Nataše Pirc Musar dobi oznako siva cona.
DOPOLNITEV, 22. 10. 2022:
Po objavi analize smo prejeli odziv Nataše Pirc Musar na naše ugotovitve. V njenem volilnem štabu so se strinjali, da obdavčitev najvišjih plač ni edini dejavnik vpliva na izseljevanje, in dodali, da je med najbolj pomembnimi dejavniki.
Opozorili so na prispevke, ki napovedujejo učinke uvedbe socialne kapice, denimo prispevek ekonomista Jožeta P. Damijana, ki je leta 2014 v reviji MQ Združenja manager ugotavljal, da »neomejenost socialnih prispevkov navzgor prohibitivno vpliva na to, da bi podjetja zaposlovala več visoko kvalificiranih in visoko izobraženih kadrov«. Po njegovi oceni je odsotnost socialne kapice v Sloveniji ena izmed ključnih ovir za prestrukturiranje gospodarstva v smeri proizvodov z visoko tehnologijo.
Milan Brglez
»Tisto, kar je važno, je, da je tako po naši ustavi kot tudi mednarodnem pravu zapovedana nediskriminacija glede same spolne usmeritve.«
Ustava zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine ne glede na osebne okoliščine, med katere sodi tudi spolna usmeritev. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic zagotavlja pravice in svoboščine vsem ljudem brez razlikovanja na podlagi osebnih okoliščin.
Trditev Milana Brgleza drži.
Projekt delno financira Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani. Mnenja, ugotovitve, sklepi ali napotki, izraženi v tem prispevku, so avtorjevi in ne izražajo nujno stališča ministrstva za zunanje zadeve.