Koronavirus ni nastal v laboratoriju
Avtor: Matej Zwitter
Matej Lahovnik, ki vodi svetovalno skupino za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo, je po twitterju širil znanstveno nepodprto teorijo o izvoru koronavirusa. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Zaskrbljujoč dodaten znak, da je covid-19 nastal v laboratoriju,« je Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo, na twitterju komentiral tvit druge uporabnice družbenega omrežja, ki je delila povezavo na članek ameriškega Washington Posta.
Avtorica članka je ugotavljala, da so v ameriških bolnišnicah zaznali večje število obolelih za covidom-19, ki so bili srednjih let in so doživeli možgansko kap. Statistično je povezava med obolelostjo za covidom-19 in možgansko kapjo v tej starostni skupini premočna, da bi bila naključna, so poročali pri Washington Postu.
Toda avtorica v besedilu ni ne navajala ne namigovala na možnost, da bi virus sars-cov-2 nastal v laboratoriju. Katera informacija v objavi, ki jo je delil, naj bi bila »zaskrbljujoč dodaten znak«, da je novi koronavirus rezultat inteligentnega načrta, Lahovnik v odgovoru na vprašanja Razkrinkavanja.si ni pojasnil.
Prav tako ni pojasnil, kateri drugi znaki naj bi podpirali to teorijo, ki ni znanstveno podkrepljena. Avtorji znanstvenega članka o izvoru virusa, ki ga je 17. marca objavila revija Nature, so namreč ugotovili, da je najverjetneje nastal evolucijsko, saj v njegovem genskem zapisu ni znakov, ki bi nakazovali na načrtne spremembe.
Ni dokazov za laboratorijski izvor virusa
Pri načrtnem ustvarjanju virusa si znanstveniki pomagajo z že obstoječimi virusi, je pojasnil raziskovalec z nacionalnega inštituta za biologijo dr. Denis Kutnjak. »Da 'naredimo nov virus', potrebujemo neko osnovo, torej neki virus, ki že obstaja v naravi,« je zapisal. Znanstveniki nato spremenijo genski zapis obstoječega virusa in ustvarijo novega z nekoliko drugačnimi lastnostmi. Ker novi virus temelji na drugem, že znanem virusu, sta njuna genska zapisa zelo podobna.
Poleg tega si znanstveniki pri načrtovanju sprememb v genskem zapisu lahko pomagajo z računalniškimi simulacijami, da dobijo želene lastnosti. Če bi bil virus umetno ustvarjen, bi v njegov genski zapis verjetno vnesli tiste spremembe, ki bi se v računalniških simulacijah izkazale za uspešne, sklepajo avtorji članka v reviji Nature.
Vendar novi koronavirus nima lastnosti, ki bi nakazovale na načrtno manipulacijo, ugotavljajo avtorji članka.
V članku so predstavili analizo genoma, s katero so ugotovili, da je genski zapis virusa sars-cov-2 preveč različen od vseh do zdaj znanih sorodnih koronavirusov, da bi lahko bil zgolj laboratorijska izpeljanka obstoječega virusa. Na podlagi tega so sklepali, da je malo verjetno, da bi virus nastal v laboratoriju.
Poleg tega si pri morebitnem načrtovanju novega koronavirusa znanstveniki ne bi mogli pomagati z računalniškimi simulacijami. Ena izmed ključnih razlik, po katerih se novi koronavirus loči od sorodnih, mu omogoča, da se zelo učinkovito veže na človeške celice. Računalniške simulacije pa napačno predvidevajo, da ta vezava ni tako učinkovita, zato kažejo, da je virus manj nevaren, kot v resnici je, so v reviji Nature še ugotavljali avtorji.
Če bi virus nastal v laboratoriju, bi znanstveniki verjetno sledili napovedim simulacij in ga zasnovali drugače, je ugotovitve članka v reviji Nature povzel Kutnjak. V naravi pa se je virus lahko razvijal z naravno selekcijo, neodvisno od teoretičnih modelov, je pojasnil.
Poleg tega, da v genskem zapisu virusa ni znakov načrtnih sprememb, ima tudi lastnosti, ki nakazujejo, da se je razvijal evolucijsko, so še ugotavljali avtorji članka v reviji Nature. Ena izmed lastnosti beljakovin, ki virusu omogočajo vezavo na človeške celice, bi namreč lahko služila za obrambo pred napadi imunskega sistema na virus. Po njihovem mnenju to nakazuje, da se je novi koronavirus razvijal v človeškem ali živalskem gostitelju.
V katerem gostitelju se je novi koronavirus razvil, za zdaj ni znano. Njegov genetsko najbližji znani sorodnik je virus, ki kroži med netopirji, vendar najverjetneje ni njegov neposredni prednik, saj so razlike v genskem zapisu virusov prevelike.
Evolucija bi za mutacijo iz genetsko najbolj podobnega že znanega virusa v povprečju potrebovala 50 let, je sredi aprila na spletnem mestu sydneyjske univerze zapisal avstralski profesor Edward Holmes, ki proučuje evolucijo virusov in je eden od avtorjev članka v reviji Nature. Genetsko najbolj podoben do zdaj znani koronavirus (RaTG13) zato ni prednik virusa sars-cov-2, je zapisal v odzivu na »neutemeljene špekulacije« o izvoru novega koronavirusa in že uvodoma zatrdil, da »ni nikakršnih dokazov, da bi virus sars-cov-2 izviral iz laboratorija v Wuhanu«.
V poljudnem članku, ki so ga v začetku maja objavili v reviji Nature, so povzeli več raziskav o izvoru novega koronavirusa in zapisali, da bi lahko bilo prednikov tudi več. Novi koronavirusi namreč lahko nastanejo tudi s kombinacijo dveh obstoječih. Če se dva virusa hkrati znajdeta v isti celici, lahko izmenjata genski material, s čimer nastane nov, kombiniran virus iz več prednikov.
Avtorji znanstvenega članka v reviji Science so ugotovili, da so beljakovine, s katerimi se novi koronavirus veže na človeške celice, skoraj identične tistim v enem izmed virusov, ki napadajo luskavce. Po drugih lastnostih pa je novi koronavirus bolj podoben tistim, ki jih prenašajo netopirji, zato sklepajo, da bi lahko sars-cov-2 nastal z rekombinacijo dveh virusov.
Teorije zarote so nepotrebne
Avtorji znanstvenega članka v reviji Nature so na podlagi analize genskega zapisa novega koronavirusa sklenili, da ni verjetno, da bi nastal z načrtno manipulacijo v laboratoriju. Kljub temu pa so zapisali, da tovrstnih teorij za zdaj ni mogoče ovreči.
S tem se strinja tudi Kutnjak, ki pravi, da bomo izvor virusa natančno poznali šele, ko bomo podobne viruse odkrili pri drugih živalskih gostiteljih. Vendar pa meni, da je laboratorijski izvor virusa trenutno najmanj verjetna razlaga njegovega nastanka.
Poudaril je še, da so znanstveniki opozarjali na veliko verjetnost novih preskokov koronavirusov z živali na človeka in posledičnih izbruhov bolezni, kakršnim smo že bili priča v nedavni preteklosti. S tega vidika trenutna pandemija »ni nepričakovana in za to ne potrebujemo razlag, ki vključujejo teorije zarote«, je še zapisal.
Matej Lahovnik je v odgovoru za Razkrinkavanje.si zapisal, da ne trdi, da je virus nastal v laboratoriju, saj to ni njegovo področje, temveč »samo spremlja razprave na to temo, med drugim tudi to, da Avstralija s tem v zvezi zahteva neodvisno preiskavo«.
Avstralski premier Scott Morrison je na novinarski konferenci 1. maja dejal, da ni nikakršnih dokazov, da bi virus nastal v laboratoriju, a da nobene teorije o izvoru virusa ni mogoče izključiti, je poročala tiskovna agencija Reuters. Napovedal je, da bo Avstralija na skupščini svetovne zdravstvene organizacije 17. maja zahtevala neodvisno preiskavo o izvoru in širjenju novega koronavirusa, pri čemer je poudaril, da zahteva ni uperjena zoper nobeno državo, temveč je zaradi zdravstvenih in gospodarskih posledic epidemije popolnoma razumna, je še poročal Reuters.
Matej Lahovnik je v objavi na twitterju ob povezavi na članek iz ameriškega časnika The Washington Post zapisal, da gre za dodaten znak, da je virus nastal v laboratoriju, s čimer je širil znanstveno nepodprto teorijo o izvoru virusa. Lahovnik ni pojasnil, katere druge informacije naj bi še podpirale to teorijo. Prav tako takih informacij ni bilo v članku, ki ga je delil. Trditev je neutemeljena.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
