Naročanje zaščitnih sredstev v prvih tednih ni bilo pregledno
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
Zavod za blagovne rezerve je že od samega začetka nabav v največji možni meri zagotavljal transparentnost postopkov v skladu z določbami zakona o javnem naročanju in vsa naročila objavil na portalu javnih naročil e-naročanje.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti je na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ trdil, da je bila nabava zaščitnih sredstev transparentna že pred objavo podrobnih podatkov o poslih. Foto: Anže Malovrh/STA
Zavod za blagovne rezerve je od začetka nabav zaščitnih sredstev zagotavljal največjo možno transparentnost postopkov, je na seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti.
Zavod je po navodilih ministrstva 8. aprila na spletni strani objavil seznam vseh pogodb, skupaj s podatki o vrsti blaga, količini, ceni in roku dobave. »To pa ne pomeni, da prej te pogodbe niso bile dostopne － seveda so bile,« je na seji zatrdil Cantarutti in pojasnil, da je zavod v skladu z zakonom o javnem naročanju na portalu javnih naročil sproti objavljal obvestila o oddanih naročilih.
Vendar to le delno drži. Zavod je na portalu javnih naročil res objavljal obvestila, kot to določa zakon, vendar v teh obvestilih ni bilo podatkov o vrsti, količini in ceni naročenega blaga. Prav tako od 16. marca, ko je zavod sklenil prvo pogodbo za dobavo zaščitnih sredstev, do 14. aprila niso bile javno dostopne pogodbe, ki jih je zavod sklepal z dobavitelji.
Enoten postopek, ki to ni
Zavod za blagovne rezerve je zaščitno opremo kupoval po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Javni naročniki lahko tak postopek med drugim uporabijo takrat, kadar je naročilo nujno zaradi okoliščin, ki jih naročnik ni mogel predvideti, določa zakon o javnem naročanju. Med takšne okoliščine po priporočilih evropske komisije spada tudi epidemija covida-19.
V primeru nujnega naročila naročniku ni treba objaviti odprtega razpisa in zbirati ponudb, temveč lahko pogodbo sklene s katerimkoli dobaviteljem. Še isti dan, ko je naročilo oddano, pa mora na nacionalnem in pri naročilih večje vrednosti tudi evropskem portalu javnih naročil objaviti »obvestilo za predhodno transparentnost«. V njem mora med drugim navesti predmet naročila in podatke o dobavitelju.
Toda zavod za blagovne rezerve je pred 8. aprilom na portalih javnih naročil objavljal le zelo skopa obvestila. Vsebovala so samo podatke o skupni vrednosti naročila in izbranem ponudniku, ne pa tudi o vrsti, količini in ceni blaga. Namesto tega je bil opis pri vseh naročilih enak: »Nabava zaščitnih sredstev (COVID-19)« s pojasnilom, da so potrebna za zajezitev epidemije.
Kot so 1. aprila za Oštro.si pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, je zavod vse nabave zaščitnih sredstev vodil »kot enoten postopek, posamezne pogodbe pa so neke vrste sklopi«. Dodali so, da bo postopek verjetno v teku še nekaj časa, odvisno od razvoja epidemije.
Po zakonu o javnem naročanju mora naročnik javno naročilo razdeliti na posamezne sklope, kadar to pripomore k večji gospodarnosti. V tem primeru lahko vsak sklop odda drugemu ponudniku.
Vendar naročilo zaščitnih sredstev v obvestilih zavoda ni bilo razdeljeno na sklope, kažejo podatki portala za javno naročanje. Če bi zavod za blagovne rezerve naročilo razdelil na sklope, bi to moral vnaprej objaviti in opredeliti predmet posameznih sklopov, je na začetku aprila za Oštro.si pojasnila nekdanja predsednica državne revizijske komisije Miriam Ravnikar Šurk.
S tem se je takrat strinjal tudi odvetnik Aleš Avbreht. Poudaril je, da je zavod za vsak posel na portalu za javno naročanje objavil ločeno obvestilo. To po njegovem mnenju kaže, da je šlo za ločena naročila.
Tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat je za Oštro.si zapisal, da takšnega enotnega postopka, v katerem naj bi posamezne pogodbe bile »neke vrste sklopi«, zakon o javnem naročanju ne predvideva.
Opis naročil bi moral biti bolj podroben
Če vsaka pogodba, ki jo je zavod sklenil z dobavitelji, pomeni ločeno naročilo, kot se da sklepati iz objav na portalu e-naročanje, ni razloga, da so opisi naročil tako splošni, so menili trije pravniki, s katerimi smo o tem govorili na začetku aprila, ko smo preiskovali prav nepregledne objave nujnih javnih naročil.
Vsebino obvestila, ki ga mora naročnik objaviti ob oddaji nujnega javnega naročila, določa evropska direktiva iz leta 2007. Poleg podatkov o naročniku in dobavitelju mora vsebovati tudi utemeljitev izbire postopka brez odprtega razpisa in opis predmeta naročila. Podrobnejših navodil, kako natančen mora biti opis naročila, v direktivi ni.
Ravnikar Šurkova je zato poudarila, da splošen opis »nabava zaščitnih sredstev (COVID-19)« z vidika zakonitosti zadostuje. »Po črki zakona je to kljukica,« je dejala. »Kar zadeva zakonitost in podobne visokoleteče besede, se moramo tukaj ustaviti. Kar zadeva zagotavljanje preglednosti naročil, pa tak opis ne zadostuje.«
Podobno je menil odvetnik Aleš Avbreht: »Ne bi trdil, da je tak način objavljanja nezakonit, kljub temu pa ga strokovno ni mogoče zagovarjati.« Po njegovem mnenju bi moral zavod objavljati bolj podrobne opise naročil, tudi če zakonodaja tega izrecno ne zahteva. »Načelo transparentnosti je eno temeljnih načel javnega naročanja in ravno temeljna načela so ključna in nam dajo odgovor, kadar ni določene norme na drugih mestih v zakonodaji.«
Avbreht je posebej poudaril, da je postopek s pogajanji brez predhodne objave po naravi manj transparenten od drugih postopkov javnih naročil in zato dopusten le, kadar je izbira takega postopka nujna.
»Ključno je, da se lahko preveri, kaj kupujejo,« je opozoril Avbreht, saj lahko javnost le tako presoja, ali je izbira postopka upravičena, neizbrani ponudniki pa sprejmejo odločitev, ali se bodo pritožili. »Zgolj generično navajanje, da gre za 'zaščitno opremo', tega ne omogoča.«
Na računskem sodišču konkretnih postopkov za Oštro.si niso želeli komentirati, saj bodo o njih morda še odločali. Zapisali pa so, da mora obvestilo vsebovati »informacije, na podlagi katerih lahko gospodarski subjekti sprejmejo informirano odločitev o uveljavljanju pravnega varstva«.
Avbreht je sicer poudaril, da bi moral biti opis naročila dovolj podroben, da bi neizbranim ponudnikom omogočal pritožbo, a je dodal, da bi imele pritožbe zaradi hitrosti postopka javnega naročanja le omejen učinek. Tudi če bi sodišče pritožbi morda pritrdilo, bi bil namreč posel do takrat že sklenjen.
Tudi Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete ni videl razloga, zakaj opis predmeta naročila ne bi bil podrobnejši. »Podrobnejši opis bi omogočal večjo transparentnost,« je zapisal. »Kljub posebnim razmeram in značilnostim postopka mislim, da je treba bolj podrobno objaviti, kaj je vsebina posameznega posla, vsaj katero blago je bilo kupljeno in v kakšni količini.«
Zavod pred 8. aprilom ni objavljal pogodb
Obvestila s pomanjkljivimi podatki, ki bi po mnenju več pravnikov v imenu transparentnosti morala biti bolj podrobna, so torej po prepričanju Aleša Cantaruttija z ministrstva za gospodarstvo zagotavljala največjo možno transparentnost postopkov.
Ker so po Cantaruttijevih besedah želeli zagotoviti še večjo transparentnost, je zavod za blagovne rezerve 8. aprila na spletnem mestu začel objavljati seznam vseh naročil zaščitne opreme, skupaj s podatki o vrsti in količini nabavljenega blaga, ceni na enoto in dobavnem roku ter statusu naročila. Seznam so sprva posodabljali približno enkrat na teden, od 19. aprila pa podatke osvežujejo vsak delovni dan.
Cantarutti je sicer na seji komisije za nadzor javnih financ zatrdil, da so bile pogodbe z dobavitelji dostopne že pred 8. aprilom, vendar to ne drži, ker je zavod, kot smo pojasnili zgoraj, objavljal zgolj obvestila o oddanih naročilih z zelo splošnimi opisi. Pogodbe pa so začeli objavljati 14. aprila, kažejo podatki državnega portala za javno naročanje.
Zavod za blagovne rezerve tako pred 8. aprilom ni javno objavljal podrobnih podatkov o vrsti in količini kupljenih zaščitnih sredstev. Ministrstvo za gospodarstvo smo prosili za pojasnilo, na kaj se je Cantarutti skliceval, ko je zatrdil, da je zavod od začetka zagotavljal transparentnost naročil. Odgovor bomo objavili, ko ga dobimo.
Kot je poudarila nekdanja predsednica državne revizijske komisije Miriam Ravnikar Šurk, je splošen opis, da gre za »nabavo zaščitnih sredstev«, po črki zakona ustrezen, ne zagotavlja pa preglednosti javnega naročanja.
Odvetnik Aleš Avbreht je opozoril, da je načelo transparentnosti eno izmed temeljnih načel javnega naročanja, zato bi zavod moral [že pred 8. aprilom] objavljati podrobnejše podatke o naročilih zaščitnih sredstev. Tudi profesor na pravni fakulteti Rajko Pirnat je poudaril, da bi zavod moral objaviti vsaj podatke o vrsti in količini naročenega blaga.
Cantaruttijeva trditev, da je zavod za blagovne rezerve v skladu z zakonom o javnem naročanju vsa naročila objavil na portalu javnih naročil, drži. Ne drži pa, da je zavod s temi obvestili »že od samega začetka nabav v največji možni meri zagotavljal transparentnost postopkov«, saj bi predmet naročila lahko natančneje opredelil. Prav tako ne drži, da so bile pogodbe z dobavitelji dostopne že pred 8. aprilom, saj so prve na portalu za javno naročanje objavili 14. aprila. Cantaruttijevo trditev označujemo za sivo cono.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
