Kuga se ni pojavila na novo
Avtorica: Lara Mavrič
TRDITEV
»Nov pojav bolezni, ki je v srednjem veku pomorila 25 milijonov ljudi.«
OCENI
IZVIRNA OBJAVA
S kugo najbolj obremenjene države so Demokratična republika Kongo, Madagaskar in Peru. Foto: Kaja Šoštarec/STA
Na spletnem portalu Žurnal so 6. julija objavili članek z naslovom »Nov pojav bolezni, ki je v srednjem veku pomorila 25 milijonov ljudi«. V njem so poročali o enem primeru človeške kuge, ki se je pojavil v okrožju Pueblo v Koloradu. V nadaljevanju so pojasnili, da je ta bolezen pri ljudeh danes zelo redka, s povprečno sedmimi primeri na leto v ZDA.
Urad za javno zdravje in okolje v Pueblu je v sodelovanju s koloradskim uradom za javno zdravje in okolje 5. julija obvestil javnost, da na podlagi preliminarnih testov preiskujejo primer človeške kuge. Devetega julija so potrdili to bolezen pri prebivalcu okrožja Pueblo. Tamkajšnji urad še odkriva potencialni vir okužbe, prebivalcem pa so predlagali ukrepe za zavarovanje pred okužbo z bakterijo, ki povzroča kugo.
Po podatkih ameriškega vladnega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (CDC) je bilo v Združenih državah od leta 2000 prijavljenih povprečno sedem primerov kuge pri ljudeh na leto, v razponu od nič do 17 primerov. Od sredine 20. stoletja se kuga v ZDA običajno pojavlja na podeželju v zahodnem delu države.
V svetu so se po podatkih WHO novejše epidemije kuge pojavile v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Trenutno so tri najbolj endemične države Demokratična republika Kongo, Madagaskar in Peru.
Na Madagaskarju o primerih bubonske kuge, ki je najpogostejša oblika te bolezni, poročajo skoraj vsako leto, v sezoni med septembrom in aprilom. Leta 2021 je bilo tam do 15. septembra prijavljenih 20 primerov suma in 22 potrjenih primerov kuge, pri čemer je umrlo osem ljudi.
Kugo povzroča bakterija Yersinia pestis, ki jo prenašajo živali, predvsem glodavci in njihove bolhe. Ljudje se lahko okužijo z ugrizom okužene bolhe, pa tudi z nezaščitenim stikom s kužnimi telesnimi tekočinami ali kontaminiranimi materiali in z vdihavanjem dihalnih kapljic bolnika s pljučno kugo.
Če bolezni ne zdravimo, je umrljivost od 30- do 100-odstotna. Pljučna oblika je vedno smrtna, razen če se zdravi zgodaj. Za zdravljenje so potrebni antibiotiki, treba jih je vzeti takoj, da preprečimo hudo obliko bolezni ali smrt.
Kuga je po oceni svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v 14. stoletju v Evropi povzročila približno 50 milijonov smrtnih žrtev.
Žurnal smo seznanili z ugotovitvami. Njihov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
»Nov pojav bolezni, ki je v srednjem veku pomorila 25 milijonov ljudi,« je naslov prispevka, ki ga je 6. julija objavil spletni portal Žurnal. V njem so poročali o novem primeru človeške kuge, ki se je pojavila v Koloradu, ter dodali, da je bolezen danes zelo redka, s povprečno sedmimi primeri na leto v ZDA.
Na dan njihovega poročanja sicer urad za javno zdravje in okolje v Pueblu v sodelovanju s koloradskim uradom za javno zdravje še ni potrdil primera, pač pa je objavil, da na podlagi preliminarnih testov preiskujejo potencialni primer. Da je šlo res za kugo pri prebivalcu okrožja Pueblo, so potrdili šele 9. julija.
Kuga kot bolezen pri ljudeh je bila po svetu od 14. stoletja vedno prisotna in se ni na novo pojavila. Po podatkih ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je bilo v zadnjih desetletjih v ZDA prijavljenih povprečno sedem primerov kuge pri ljudeh na leto. WHO pojasnjuje, da se novejše epidemije kuge dogajajo tudi v Afriki, Aziji in Južni Ameriki.
Ker naslov ne odraža vsebine prispevka, v katerem avtor sicer pojasni, da ne gre za »nov« pojav bolezni, ga po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za klik vabo.
V drugem delu naslova so trdili, da je kuga v 14. stoletju pomorila 25 milijonov ljudi. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je takrat v Evropi zaradi kuge umrlo približno 50 milijonov ljudi. Trditev, da je kuga v srednjem veku pomorila 25 milijonov ljudi, ne drži.
Klik vaba
Objava, katere naslov nima prave podlage v besedilu, na katero se nanaša. Njen namen je pritegniti pozornost bralcev s senzacionalnim naslovom, ki obljublja vsebino, ki je v članku dejansko ni. Klik vabe so namenjene pridobivanju klikov, ki za izdajatelja pomenijo vir oglaševalskih prihodkov.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.