V Evropi je več kot pet superračunalnikov
Avtorica: Eva Gračanin
TRDITEV
»To [Vega] je eden od petih superračunalnikov v Evropi.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Premier Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje o digitalnih dosežkih trdil, da je na področju digitalizacije Slovenija ena bolj cenjenih članic EU, in pri tem posebej omenil superračunalnik Vega. Foto: Bor Slana/STA
Predsednik vlade Robert Golob je 8. julija na seji državnega zbora v odgovoru na poslansko vprašanje o digitalnih dosežkih dejal, da v Mariboru nastaja najsodobnejši podatkovni center s superračunalnikom, ki naj bi bil »eden od petih superračunalnikov v Evropi«.
V Sloveniji je za zdaj najzmogljivejši javni superračualnik Vega, ki odpira nova področja raziskav ter krepi raziskovalno-inovacijski in gospodarski prostor.
Postavljen je na inštitutu informacijskih znanosti v Mariboru, kjer deluje po načelu odprte dostopnosti za znanstvene raziskovalce. Je primarni superračunalniški sistem projekta za nadgradnjo slovenskih nacionalnih raziskovalnih infrastruktur HPC RIVR, za katerega 80 odstotkov sredstev prispeva Evropska unija, preostanek pa ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo je sicer do zdaj zagnalo osem superračunalnikov, na Finskem, Češkem, Portugalskem, v Italiji, Španiji, Luksemburgu, Bolgariji in Sloveniji. Deveti računalnik, poimenovan Jupiter, vzpostavljajo v Nemčiji, potekajo pa tudi postopki za gradnjo nadaljnjih devetih superračunalnikov.
Po zadnjih podatkih projekta TOP500, v katerem strokovnjaki vodijo podatke o najmočnejših računalniških sistemih, v EU deluje 129 od 500 najmočnejših superračunalnikov na svetu. Na junijski lestvici je bil najzmogljivejši evropski superračunalnik finski Lumi, ki se je v svetovni konkurenci uvrstil na peto mesto.
Slovenskega Vego na tem seznamu vodijo kot dva ločena superračunalnika z različnimi tehničnimi lastnostmi. Med evropskimi superračunalniki se uvrščata na 70. in 90., med svetovnimi pa na 226. in 302. mesto.
Superračunalniki se od običajnih razlikujejo predvsem po zmogljivosti. Kot pojasnjujejo v slovenskem nacionalnem superračunalniškem omrežju, so sestavljeni iz množice računalnikov oziroma vozlišč, ki so med seboj povezana z omrežji, prilagojenimi za hitro prenašanje podatkov. Uporabljajo se za računsko intenzivne izračune na različnih znanstvenih področjih, kot so fizika, kemija, strojništvo, bioznanosti, matematika in računalništvo.
Premierja Goloba smo seznanili z ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Predsednik vlade Robert Golob je 8. julija na seji državnega zbora v odgovoru na poslansko vprašanje o digitalnih dosežkih trdil, da je superračulnik Vega »eden od petih superračunalnikov v Evropi.«
Superračunalnik Vega je najzmogljivejši javni superračunalnik v Sloveniji in del projekta za nadgradnjo slovenskih nacionalnih raziskovalnih infrastruktur HPC RIVR, ki ga sofinancira Evropska unija.
Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo na svojem spletnem mestu navaja, da je v državah EU doslej zagnalo osem superračunalnikov. Na svetovno lestvico najzmogljivejših superračunalnikov TOP500 pa je uvrščenih 129 evropskih superračunalnikov.
Trditev, da je Vega »eden od petih superračunalnikov v Evropi«, ne drži.
Dopolnitev, 18. 7. 2024:
Po objavi prispevka so v kabinetu predsednika vlade pojasnili, da je bil Vega eden od prvih petih superračunalnikov, financiranih v okviru skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo, kar drži. Dodali so, da je zatem evropska komisija financirala še štiri superračunalnike, financiranje naslednje generacije superračunalnikov pa predvidoma ostaja v podobnih okvirih.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).