Javno objavljena le nekatera nakazila pravnih oseb v davčne oaze
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»Vsa nakazila, ki gredo iz Slovenije v ꞌoff-shoreꞌ, se objavijo na spletni strani urada za preprečevanje pranja denarja.«
OCENI
IZVIRNA OBJAVA
Novinarji so pred sedmimi leti v mednarodnem novinarskem projektu Rajski dokumenti preiskovali posle v davčnih oazah in ugotovili, da je Ivan Simič k podjetju, ki je na Cipru odpiralo družbe, usmerjal slovenske stranke, ki so tja želele preseliti svoje premoženje. Foto: Daniel Novakovič/STA
Nekdanji direktor finančne uprave Ivan Simič je 30. junija v od Signal na Novi24TV trdil, da so vsa nakazila, ki gredo iz Slovenije podjetjem v davčnih oazah, objavljena na spletni strani urada za preprečevanje pranja denarja. Voditeljica oddaje je bila novoizvoljena evropska poslanka Zala Tomašič.
Urad za preprečevanje pranja denarja na svojem spletnem mestu objavlja seznam tveganih držav, ki imajo pomanjkljivo zakonodajo ali niso uspešne v boju zoper pranje denarja ali financiranje terorizma. Po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma seznam določi urad.
Od oktobra 2011 vodijo tudi javno dostopno evidenco nakazil podjetjem in družbam s sedežem v tveganih državah.
Na spletnem mestu so dostopni le podatki, ki se nanašajo na transakcije pravnih oseb, je urad pojasnil za Razkrinkavanje.si. »Podatki o transakcijah fizičnih oseb pa zaradi varstva osebnih podatkov niso javno objavljeni,« so dodali.
Zavezanci in njihove naloge poročanja o nakazilih podjetjem v tveganih državah so prav tako zakonsko določeni. Mednje spadajo banke, pošte, prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo.
Ti morajo uradu poročati o vsaki gotovinski in negotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 evrov in ki je na zahtevo stranke zavezanca opravljena na plačilne račune v državah z visokim ali povečanim tveganjem. Po zakonu so izjema primeri, ko stranka opravlja dejavnost s področja gostinstva ali trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil.
O izvedenih ali nameravanih nakazilih med drugim ni treba poročati tudi revizijskim družbam ter pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo računovodske storitve ali davčno svetovanje.
Po podatkih urada so zavezanci letos do 17. julija prijavili 28.985 transakcij, kar je petkrat več kot v istem obdobju lani.
Urad za preprečevanje denarja javno objavlja zgolj omejene podatke, je za Razkrinkavanje.si na podlagi veljavne zakonodaje in pregledane baze urada potrdila tudi Maruša Babnik s Transparency International Slovenija.
Mednarodni novinarski projekti Rajski, Panamski in Pandorini dokumenti, v katerih so sodelovali tudi novinarji našega uredništva, so v preteklosti že razkrili skrivnosti finančnih poslov v davčnih oazah.
Ivan Simič je uredništvu pojasnil, da je v svoji trditvi imel v mislih le pravne osebe, »saj je že skoraj 13 let splošno znano, da se objavljajo samo nakazila pravnih oseb«, zato se mu to »ni zdelo pomembno izpostavljati«. Izjem pri poročanju pravnih oseb ni komentiral.
SKLEP
Na spletni strani urada za preprečevanje pranja denarja so objavljena vsa nakazila, ki gredo iz Slovenije v podjetja oziroma družbe v davčnih oazah, je 30. junija v oddaji Signal na Novi24TV trdil Ivan Simič, nekdanji direktor finančne uprave.
Urad za preprečevanje pranja denarja vodi javno dostopno evidenco nakazil v tvegane države, kjer obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma. Objavljajo le podatke, ki se nanašajo na transakcije pravnih oseb, ne pa tudi fizičnih zaradi varstva osebnih podatkov, je za Razkrinkavanje.si pojasnil urad.
Da urad objavlja zgolj omejene podatke, so za Razkrinkavanje.si potrdili tudi na Transparency International Slovenija.
Evidenco mora urad voditi po zakonu, ki bankam, poštam in še nekaterim subjektom nalaga poročanje o vsaki gotovinski in negotovinski transakciji, višji od 15.000 evrov, iz Slovenije v tvegane države, razen če stranka opravlja dejavnost s področja gostinstva ali trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil.
Namere o nakazilu ali nakazila v podjetje s sedežem v državah s tveganjem uradu po zakonu ni treba sporočiti revizijskim družbam ter pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja.
Trditev, da so »vsa nakazila, ki gredo iz Slovenije v ꞌoff-shoreꞌ, objavljena na spletni strani urada za preprečevanje pranja denarja«, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).