Mnenja o sklepčnosti seje o nakupu računalnikov neenotna
Avtorica: Lara Drugovič
TRDITVE
»Čeprav sem prišla na sejo, ker KNJF ni bila sklepčna, na seji nisem mogla sodelovati.
V skladu z 52. členom poslovnika DZ nesklepčna seja ne more potekati. To, da je seja, ne glede na nesklepčnost, še vedno potekala, je kršitev poslovnika.«
OCENE
IZVIRNA OBJAVA
Stojmenova Duh je z mesta ministrice za digitalno preobrazbo odstopila 26. septembra. Tri dni pred tem se ni udeležila seje komisije za nadzor javnih financ, kjer naj bi se zagovarjala zaradi očitkov o nakupu 13.000 računalnikov. Foto: Bor Slana/STA
Emilija Stojmenova Duh je 23. septembra, še kot ministrica za digitalno preobrazbo, tri dni pred odstopom na družbenem omrežju X trdila, da je prišla na 31. nujno sejo komisije za nadzor javnih financ (KNJF), a na njej ni mogla sodelovati, ker ta ni bila sklepčna. »V skladu z 52. členom poslovnika DZ nesklepčna seja ne more potekati. To, da je seja, ne glede na nesklepčnost, še vedno potekala, je kršitev poslovnika,« je dodala.
Da je ministrica prišla na sejo in na njej ni mogla sodelovati, je ministrstvo za digitalno preobrazbo isti dan objavilo v novici na vladnem portalu. Sporočili so, da je ministrica na seji želela pojasniti postopek nakupa računalnikov na ministrstvu in mehanizem za izposojo računalniške opreme za socialno najšibkejše.
Seja KNJF je bila sprva napovedana za 9. september, po prestavitvi na 18. september pa je bila »zaradi napovedane odsotnosti članov komisije in posledične nesklepčnosti« vnovič prestavljena na 23. september. Edina točka seje je bilo domnevno nezakonito ravnanje ministrstva pri nakupu 13.000 računalnikov, potem ko sta nepravilnosti ugotovila tako računsko sodišče kot komisija za preprečevanje korupcije. Poslanci so naposled sprejeli sklepa, s katerima so ministrico pozvali k odstopu, predsednika vlade pa k njeni razrešitvi.
Stojmenova Duh je pojasnilu o neudeležbi na seji priložila tudi sliko prvega odstavka 52. člena poslovnika državnega zbora, po katerem je seja sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov delovnega telesa.
Toda po drugem odstavku tega člena lahko navzoči poslanci, če predstavljajo vsaj tretjino, v primeru ugotovljene nesklepčnosti soglasno sklenejo, da bodo izvedli korespondenčno sejo, in pripravijo predloge odločitev, o katerih bi odločali na njej.
V KNJF je po podatkih državnega zbora določenih le sedem članov, čeprav imajo poslanske skupine na voljo 11 mest. Komisijo tako sestavljajo vsi štirje člani iz kvote stranke NSi ter le po en član Gibanja Svoboda, SD in Levice. Poslanska skupina SDS ni določila nobenega člana, saj je kot pogoj za imenovanje postavila, da njihovi stranki pripade predsedniško mesto v komisiji.
Na seji 23. septembra so bili navzoči vsi štirje člani stranke NSi, manjkali pa so predstavniki koalicijskih strank. Predstavnik Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič je sejo zapustil po uvodnem pogovoru o sklepčnosti. Navzoča je bila torej več kot polovica od vseh imenovanih članov, a manj kot polovica od števila članov komisije, kot ga predvideva poslovnik državnega zbora.
Ministrica na seji glede na zapisnik in tudi glede na javno dostopni videoposnetek ni bila navzoča. Jožef Horvat (NSi) je ob začetku seje predlagal, da »bi bilo dobro, da kljub vsemu par sekund počakamo, ker je ministrica pred vrati; formalno se je sicer opravičila«. V nadaljevanju je predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi) izrazil obžalovanje, da se ministrica seje ni udeležila.
Iz državnega zbora so po več kot tednu sporočili, da poslovnik med sejo delovnega telesa po prvem odstavku 282. člena poslovnika razlaga predsedujoči.
Predsednik KNJF Jernej Vrtovec je ob začetku seje ugotovil, da je seja sklepčna. Tudi sam je opozoril na različne interpretacije glede ugotavljanja sklepčnosti v nenavadnem primeru, ko vsi predvideni člani sploh niso imenovani v komisijo. »Imamo različna tolmačenja in po zadnjem lahko sklepčnost zagotavljajo štirje poslanci in poslanke.«
Ciril Ribičič, nekdanji ustavni sodnik in profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da se sklepčnost na sejah delovnih teles DZ določa glede na število predvidenih mest in ne le imenovanih mest.
Če člani niso imenovani na vsa predvidena mesta, bi bila potrebna prenova poslovnika, ki bi določal delovanje v takšnih primerih, je opozoril. Dodal je še, da sta lahko neimenovanje vseh predvidenih članov in posledično nesklepčnost na sejah posebej problematična pri preiskovalnih komisijah.
Po oceni profesorja sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti Gorazda Kovačiča se sklepčnost seje ugotavlja na sami seji, tako so predstavniki vlade dolžni biti navzoči. Meni, da bi se ministrica Stojmenova Duh seje morala udeleževati vsaj do ugotovitve, da je ta nesklepčna.
Pojasnil je, da so tovrstne seje eden izmed načinov državnozborskega nadzorovanja delovanje vlade: »Gre za spoštovanje temeljnega ustavnega načela o delitvi oblasti in sistema zavor in ravnotežij.«
Stojmenova Duh je v odzivu potrdila, da je bila ob začetku seje s sodelavci pred dvorano, ker so ji strokovni sodelavci državnega zbora naročili, naj tam počaka, dokler seja, ki je bila pred tem dvakrat prestavljena, ne bo sklepčna. Ko je bila v drugo prestavljena, je predsednik komisije »jasno povedal, da sejo prestavlja zaradi nesklepčnosti«, zato ne razume, »kako lahko za popolnoma enake okoliščine veljajo različne interpretacije«.
Iz državnega zbora so sporočili, da sodelavci KNJF oziroma sekretariata državnega zbora Stojmenovi Duh niso naročili, naj počaka pred dvorano, da bo seja sklepčna. Ko smo o tem vprašali njo, pa je dodatno pojasnila, da je to navodilo pred sejo dobila ustno, vendar je strokovnih sodelavcev veliko, zato morda tudi v državnem zboru ne vedo, kdo je dal to navodilo.
SKLEP
Nekdanja ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je na družbenem omrežju X trdila, da na seji komisije za nadzor javnih financ ni mogla sodelovati, ker ta ni bila sklepčna. »To, da je seja, ne glede na nesklepčnost, še vedno potekala, je kršitev poslovnika,« je dodala in se sklicevala na 52. člen poslovnika državnega zbora.
Po tem členu je seja sklepčna, če je na njej navzoča več kot polovica članov. V omenjeno komisijo so poslanci doslej imenovali le sedem od predvidenih 11 članov, predmetne seje pa so se udeležili samo štirje. To je več kot polovica imenovanih, a manj kot polovica vseh predvidenih članov komisije. V državnem zboru so pojasnili le, da poslovnik med sejo delovnega telesa razlaga predsedujoči, na vprašanje o sklepčnosti pa niso neposredno odgovorili.
Predsedujoči na seji je bil Jernej Vrtovec (NSi), ki je sklenil, da je ta sklepčna, a je tudi sam opozoril na različne interpretacije sklepčnosti.
Po besedah ustavnega pravnika Cirila Ribičiča se sklepčnost na sejah delovnih teles določa glede na število predvidenih in ne le imenovanih mest v komisiji. Kadar člani niso imenovani na vsa mesta, je potrebna prenova poslovnika.
Po oceni profesorja sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti Gorazda Kovačiča se sklepčnost ugotavlja na sami seji, tako so predstavniki vlade dolžni biti navzoči. Nekdanja ministrica bi po njegovem morala ostati na seji do ugotovitve nesklepčnosti.
Stojmenova Duh se seje ni udeležila, je pa s sodelavci čakala pred vrati dvorane, kot so jim po njenih besedah naročili strokovni sodelavci državnega zbora. Pojasnila je, da je bila seja dvakrat prestavljena, v drugo zaradi nesklepčnosti, zato se sprašuje, kako lahko v enakih okoliščinah »veljajo različne interpretacije«.
Iz državnega zbora so sporočili, da sodelavci komisije za nadzor javnih financ oziroma sekretariata državnega zbora Stojmenovi Duh niso naročili, naj počaka pred dvorano, da bo seja sklepčna, nekdanja ministrica pa je dodatno pojasnila, da je bilo navodilo ustno in da morda v državnem zboru ne vedo, kdo je dal navodilo, saj je strokovnih sodelavcev veliko.
Del trditve, da je na sejo prišla, ne drži.
Trditvi, da na njej zaradi nesklepčnosti ni mogla sodelovati in da je bil potek seje kršitev 52. člena poslovnika, po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za sivo cono, saj relevantni sogovorniki nimajo enoznačnega odgovora o določanju sklepčnosti v primerih, kadar poslanci v delovno telo niso imenovali vseh članov komisije, kot so predvideni s sklepom državnega zbora.
Siva cona
Objava, ki drži samo delno. Oznako uporabljamo tudi za trditve, ki jih zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, verodostojnih strokovnih mnenj oziroma relevantnih protiargumentov ni mogoče enoznačno oceniti.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).