Ni verjetno, da lahko opice napovejo izid volitev
Avtorica: Pia Zala Meden
TRDITEV
»Bi lahko opice napovedale zmagovalca ameriških volitev? Znanstveniki pravijo: Da«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Profesor kognitivne znanosti na oxfordski univerzi je v članku iz leta 2009 pojasnil, da raziskovanje makakov pomaga razumeti delovanje človeških možganov, a izsledkov o opicah ni mogoče vedno posplošiti na ljudi. Foto: Kev/Pixabay
Portal N1 je 7. oktobra objavil članek z naslovom »Bi lahko opice napovedale zmagovalca ameriških volitev? Znanstveniki pravijo: Da«, v katerem so poročali, da bi opice po ugotovitvah skupine znanstvenikov lahko napovedale zmagovalca ameriških volitev.
Po navedbah portala so ugotovitve novega znanstvenega članka pokazale, da ljudje pri odločanju na volitvah sledijo prvinskim nagonom in za voditelje raje izbirajo osebe z bolj možatimi potezami, ki naj bi izražale položaj prevlade v družbi.
Sklicevali so se na članek, 19. septembra objavljen na strežniku nerecenziranih znanstvenih člankov arXiv, ki ga upravlja ameriška univerza Cornell. Na N1 so na nerecenziranost članka sicer opozorili.
Avtorji članka s področij biomedicine, psihologije in nevroznanosti so analizirali, ali lahko opice na podlagi opazovanja obraznih značilnosti kandidatov napovejo zmagovalca volitev. Kot možati obraz so opredelili tistega, ki ima bolj izraženo čeljust in manj izražene ličnice. Preučevali so obnašanje opic vrste makak in ugotovili, da se podobno kot ljudje spontano odzivajo na z evolucijo povezane znake možatosti obrazov političnih kandidatov.
Njihov raziskovalni vzorec je obsegal šest opic moškega spola. Tri so na petih srečanjih opazovale 124 parov kandidatov s preteklih ameriških guvernerskih volitev in 149 parov s senatorskih volitev, preostale tri pa 13 parov nekdanjih predsedniških kandidatov. Ugotovili so, da so opice glasovale za kandidata, ki so ga opazovale najdlje.
Opice so izid guvernerskih in senatorskih volitev pravilno napovedale v 54,6 odstotka primerov, z dvoodstotno možnostjo odstopanja. Pri opazovanju senatorskih in guvernerskih kandidatov so v 58 odstotkih primerov izbrale dejanskega zmagovalca, zmagovalca predsedniških volitev pa so ugotovile v 50,4 odstotka primerov, z največ 5,7-odstotno možnostjo odstopanja.
Jaka Smrekar, profesor statistike na fakulteti za matematiko in fiziko, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da se statistični rezultati raziskave iz članka N1 ne nanašajo na sklepanje na podlagi vzorca opic, ampak na vzorcu parov kandidatov oziroma njihovega števila.
Poudaril je, da je bil vzorec kandidatov dovolj velik za 'običajno' statistično sklepanje, vzorec opic pa zelo majhen, kar je »ena izmed več šibkosti raziskave«. Pri presoji verodostojnosti njenih rezultatov je opozoril tudi na pomen statistične značilnosti in učinka. Statistična značilnost je verjetnost, da je razlika med opazovanima skupinama posledica naključja, velikost učinka pa zadeva razlike med posameznimi skupinami in jih pomaga razumeti.
»Če domnevamo, da je bila raziskava korektno izpeljana in statistične izjave pravilno posplošimo, bi lahko rekli, da opice zmagovalca napovejo z več kot 50-odstotno verjetnostjo. Če gre dejansko za približno 54-odstotno verjetnost, pa je učinek raziskave skromen.«
Glede korelacijskih koeficientov raziskave, ki izražajo stopnjo povezanosti med spremenljivkami, je pojasnil, da »čeprav so značilno različni od nič, so v smislu učinka tako blizu ničle, da se o linearni korelaciji ne moremo niti začeti pogovarjati«.
Na N1 so pojasnili, da so članek po prejemu novinarskih vprašanj ustrezno dopolnili in to označili v besedilu. Dodali so, da so povzeli članek, objavljen na spletnem mestu IFL Science, katerega avtorica je doktorica matematike.
Po podatkih na portalu IFL Science je ta sicer specializirana za področje dinamičnih sistemov in teorije števil.
Popravili so poved o deležu izidov, ki so jih opice pravilno napovedale, in podatek o številu opic, sodelujočih v raziskavi, ne pa tudi naslova članka, v katerem na vprašanje, ali lahko opice napovejo izid volitev, odgovarjajo pritrdilno.
S K L E P
Portal N1 je 7. oktobra objavil članek z naslovom »Bi lahko opice napovedale zmagovalca ameriških volitev? Znanstveniki pravijo: Da«. Poročali so, da naj bi opice po ugotovitvah skupine znanstvenikov lahko napovedale zmagovalca ameriških volitev.
Sklicevali so se na znanstveni članek, 19. septembra objavljen na podstrani strežnika arXiv za objavo nerecenziranih člankov s področja biologije. Na N1 so na nerecenziranost članka sicer opozorili.
Raziskovalni vzorec avtorjev članka je obsegal tri opice moškega spola, ki so opazovale fotografije nekdanjih kandidatov za ameriške senatorje in guvernerje, ter tri, ki so opazovale fotografije nekdanjih predsedniških kandidatov.
Jaka Smrekar, profesor statistike na fakulteti za matematiko in fiziko, je pojasnil, da je vzorec parov kandidatov, uporabljen v raziskavi, dovolj velik za ‘običajno’ statistično sklepanje, vzorec opic pa zelo majhen, kar je »ena izmed več šibkosti raziskave«.
»Če domnevamo, da je bila raziskava korektno izpeljana, lahko rečemo, da opice zmagovalca napovejo z več kot 50-odstotno verjetnostjo. Če je verjetnost približno 54-odstotna, pa je učinek raziskave majhen.«
Na N1 so pojasnili, da so članek po prejemu novinarskih vprašanj dopolnili. Spremenili so poved o deležu pravilnih izidov, ki so jih napovedale opice, in podatek o številu opic, sodelujočih v raziskavi. Naslova članka niso spremenili.
Trditev, da znanstveniki pravijo, da »bi lahko opice napovedale zmagovalca ameriških volitev«, je neutemeljena. Podatki iz znanstvenega članka, povzeti v članku N1, niso znanstveno verodostojni. Rezultat pravilnih napovedi je s 54 odstotki po oceni statistika preblizu naključju, da bi lahko trdili, da opice lahko napovejo izid volitev, vzorec opic pa je bil premajhen.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.