Na Poljskem ni najmanj nasilja nad ženskami v EU
Avtorica: Katarina Bulatović
TRDITEV
»Poljska je država z najnižjo stopnjo nasilja nad ženskami v Evropski uniji.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednik vlade Janez Janša se je na twitterju odzval na napoved Poljske, da bo odstopila od istanbulske konvencije, katere cilj je preprečevanje nasilja nad ženskami. Foto: Anže Malovrh/STA
»Poljska je država z najnižjo stopnjo nasilja nad ženskami v Evropski uniji,« je 26. julija tvitnil predsednik vlade Janez Janša. Tako se je odzval na tvit predsednice SD Tanje Fajon, ki je delila prispevek portala MMC RTV Slovenija o napovedi odstopa Poljske od istanbulske konvencije Sveta Evrope, katere cilj je preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini.
V kabinetu predsednika vlade za Razkrinkavanje.si niso pojasnili, na katerem viru je temeljila trditev Janeza Janše. Med preverjanjem tvita smo zato upoštevali raziskavo agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA), objavljeno leta 2014, ki je po navedbah naših sogovornikov edina vseevropska študija o nasilju nad ženskami.
Podatki raziskave temeljijo na naključnem vzorcu 42 tisoč žensk v EU, starih od 18 do 74 let. Anketarke, ki so opravljale intervjuje z ženskami, so jim leta 2012 prek vprašalnika zastavile več kot sto vprašanj o doživljanju fizičnega, spolnega in psihičnega nasilja ter nasilja v družini.
Na Poljskem je bilo po tej raziskavi 19 odstotkov žensk, starejših od 15 let, žrtev fizičnega ali spolnega nasilja, kar je bilo najmanj med državami članicami EU. Nekoliko več žensk je imelo tako izkušnjo v Avstriji (20 odstotkov) in na Hrvaškem (21 odstotkov). Največ jih je potrdilo, da so bile žrtve nasilja, na Danskem (52 odstotkov), sledili pa sta ji Finska (47 odstotkov) in Švedska (46 odstotkov).
Po izkušnjah žensk s psihičnim nasiljem v partnerskih odnosih je bila Poljska s 37 odstotki na sedmem najnižjem mestu v EU. Manj so ga doživele le še na Irskem, v Španiji, Grčiji, Sloveniji, Portugalski in na Malti. Največ, 60 odstotkov vprašanih, jih je bilo psihično napadenih na Danskem in v Latviji.
Več enakopravnosti med spoloma, več priznanega nasilja
Na agenciji EU za temeljne pravice FRA so na vprašanje Razkrinkavanj.si, ali je mogoče na podlagi rezultatov raziskave sklepati, da je Poljska država z najnižjo stopnjo nasilja nad ženskami v EU, odgovorili, da je »treba razlike med državami v raziskavi preučiti glede na več dejavnikov«, ki so odvisni od vsake države članice.
Pojasnili so, da je lahko eden od razlogov za nižji delež nasilja nad ženskami v nekaterih članicah povezan z manjšo kulturno sprejemljivostjo pogovorov o tej temi; tako je tudi na Poljskem. Poudarili so, da rezultati raziskave kažejo tesno soodvisnost z indeksom spolne enakopravnosti, ki ga objavlja evropski inštitut za enakopravnost spolov (EIGE). Države z višjim indeksom enakopravnosti med spoloma, denimo Danska, Finska in Švedska, imajo tudi višjo stopnjo fizičnega oziroma spolnega nasilja nad ženskami po 15. letu starosti.
V državah z večjo stopnjo enakopravnosti med spoloma so državljani ponavadi bolj ozaveščeni o nasilju nad ženskami, so pojasnili na agenciji FRA. To običajno pomeni, da so ženske bolj motivirane za prijavo nasilja in lažje spregovorijo o izkušnjah z nasiljem.
Poljska se je leta 2013 po indeksu spolne enakopravnosti uvrstila med pet najnižje uvrščenih članic EU. Nižji indeks so imele samo še Romunija, Madžarska, Slovaška in Grčija. Podatki za lansko leto so zelo podobni: Poljska je bila na petem najnižjem mestu, za njo pa so si sledile Romunija, Slovaška, Madžarska in Grčija.
Raziskava še kaže, da je na Poljskem in v Avstriji v primerjavi z drugimi članicami EU manj žensk potrdilo, da so bile žrtev partnerskega nasilja. Toda več kot 60 odstotkov jih je dejalo, da so v najhujšem primeru nasilja, ki so ga doživele, dobile poškodbe. Na Danskem, kjer so imeli po podatkih raziskave agencije FRA razmeroma visoko stopnjo partnerskega nasilja, je poškodbe dobilo manj žensk, 42 odstotkov.
To bi lahko pomenilo, da so bile ženske na Poljskem in v Avstriji pripravljene razkriti le hujše oblike nasilja, ki vzbudijo pozornost policije, so ugotavljali avtorji raziskave. Menili so, da so ženske na Danskem kot nasilne bolj verjetno doživele tudi situacije, v katerih niso bile telesno poškodovane.
»Nasilje nad ženskami je veliko večji problem, kot kaže statistika,« so za Razkrinkavanje.si poudarili na evropskem inštitutu za enakopravnost spolov EIGE. To so podkrepili z izračuni, ki so jih objavili v poročilu o spolni enakopravnosti v letu 2017, temeljili pa so na raziskavi FRA. Po teh podatkih skoraj vsaka druga žrtev fizičnega in spolnega nasilja po 15. letu v EU o tem ni z nikomer spregovorila. Pojasnili so, da žrtve o izkušnjah morda ne želijo govoriti, ker se bojijo, da bi jih okrivili za nasilje: »Ljudje bi lahko rekli, da se je vedla neprimerno ali da je celo sama spodbudila nasilje.«
Poljakinje pogosto ne govorijo o nasilju
Magda Grabowska, profesorica študij spola z inštituta za filozofijo in sociologijo na poljski akademiji v Varšavi, je na vprašanje, ali je Poljska država z najnižjo stopnjo nasilja nad ženskami v EU, odvrnila: »Trditev ne drži.« Po njenem mnenju je Poljska na tem področju primerljiva z drugimi članicami EU, vendar je spregovoriti o nasilju za Poljakinje večji tabu: »Ženske menijo, da se o družinskih težavah v javnosti ne razpravlja. Ideologija nam narekuje, da je treba narediti vse za ohranitev družine. Če je mož nasilen, mora ženska partnerski odnos izboljšati, namesto da bi nasilje prijavila kot kaznivo dejanje.«
To je, pravi, povezano tudi s konservativno vlado pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki se zavzema za tradicionalne spolne vloge, kjer so ženske zlasti žene in matere. Prav tako je povezano z velikim vplivom, ki ga ima na Poljskem rimskokatoliška cerkev na razumevanje pomena tradicionalne družine. »Skrb vzbujajoče je, da institucije in vlada v nasilju nad ženskami ne vidijo problema.«
Na podlagi rezultatov raziskave evropske agencije FRA po mnenju Grabowske ni mogoče sklepati o deležu nasilja nad ženskami na Poljskem, saj so Poljakinje bolj tolerantne do nekaterih oblik nasilja, denimo prerivanja. Drugače je po njenem v Skandinaviji, kjer imajo ničelno toleranco do vsakršnega nasilja.
Tudi po mnenju Hillary Margolis iz nevladne organizacije Human Rights Watch in soavtorice raziskave o ciljanih napadih na osebe, ki se na Poljskem zavzemajo za ženske pravice, rezultati raziskave agencije FRA ne dokazujejo, da je v tej državi najmanj nasilja nad ženskami v EU. V državah, kjer prevladuje tradicionalna delitev med spoloma, kamor sodi tudi Poljska, pomeni spregovoriti o nasilju posebno družbeno stigmo.
Poudarila je, da manj zaznanega nasilja nad ženskami ne pomeni nujno dejansko nižjega deleža nasilja. Podatki po njeni oceni bolj kažejo na to, da okolje ni ugodno za poročanje, ženske pa imajo pri iskanju pomoči težave: »Zelo pomembno je, da nizke stopnje prijav nasilja ne zamenjujemo z nizkimi stopnjami dejanskega nasilja.«
Predsednik vlade Janez Janša je tvitnil, da je Poljska država z najnižjo stopnjo nasilja nad ženskami v EU. V kabinetu predsednika vlade niso pojasnili, na katere podatke se je skliceval Janša, zato smo upoštevali edino dosedanjo vseevropsko raziskavo o nasilju nad ženskami. Leta 2014 jo je objavila agencija Evropske unije za temeljne pravice FRA.
Po tej raziskavi je bilo leta 2013 med članicami EU resda prav na Poljskem najmanj žensk, starejših od 15 let, žrtev fizičnega ali spolnega nasilja. Toda po izkušnjah s psihičnim nasiljem v partnerskih odnosih je bila Poljska po teh podatkih na sedmem najnižjem mestu v EU.
Avtorji raziskave in naši sogovornici so poudarili, da na podlagi podatkov raziskave agencije FRA ni mogoče sklepati, da ima Poljska najnižjo stopnjo nasilja nad ženskami v EU. Spregovoriti o nasilju nad ženskami v poljski družbi zanje namreč pomeni družbeno stigmo, to pa lahko Poljakinje odvrača od tega, da bi o nasilju spregovorile.
Avtorji raziskave so še opozorili, da lahko večja spolna neenakost pomeni, da je zaznanih manj primerov nasilja nad ženskami.
Čeprav ni jasno, na podlagi katerih podatkov je predsednik vlade trdil, da ima Poljska najnižjo stopnjo nasilja nad ženskami v EU, podatki relevantnih raziskav in mnenje strokovnih sogovornikov tega ne potrjujejo. Trditev predsednika vlade ne drži.
S K L E P
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
