Ne drži, da ljudje ne morejo prebaviti glutena

Avtorica: Nina Rozman

 

TRDITEV

»Težava z glutenom je, da ga noben človek ne more prebaviti.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Planet lepote


 

V Evropski uniji od julija 2016 velja uredba, ki določa, da mora biti na vseh živilih, ki vsebujejo gluten in druge alergene, tudi nepredpakiranih, to obvezno označeno. Foto: Tanjug/STA

Spletni portal Planet lepote je 29. avgusta v članku o ꞌantihranilihꞌ, ki naj bi se jim bilo treba izogibati, poročal, da glutena »noben človek ne more prebaviti«. Trditev so pripisali Tomu O’Bryanu, certificiranemu ameriškemu kiropraktiku in avtorju knjige The Autoimmune Fix. 

O’Bryan je po podatkih ameriškega odbora za medicinske specializacije zdravnik za področji interne medicine in nalezljivih bolezni ter kiropraktik. Na spletnem mestu ameriškega inštituta za funkcionalno medicino, kjer je zaposlen, navajajo, da se ukvarja s preučevanjem vpliva pšenice na zdravje in z razvojem avtoimunskih črevesnih bolezni. 

Poleg tega je idejni vodja »vrha o glutenu«, serije 29 intervjujev s strokovnjaki in mnenjskimi voditelji o motnjah, povezanih z glutenom, prehrano in zdravim načinom življenja. Na spletnem mestu »vrha« O'Bryan za 47 dolarjev ponuja digitalni paket, ki omogoča prenos in pretočni ogled omenjenih intervjujev.

Intervjuje gosti spletno mesto TheDr.com, ki ga je ustanovil O'Bryan, na njem pa trži tudi prehranska dopolnila za »optimalno prebavo glutena«.

Jernej Dolinšek, predstojnik pediatrične klinike UKC Maribor ter strokovnjak za bolezni prebavil, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je gluten skupek dveh vrst beljakovin; v pšenici so to gliadini in glutenini. Ko se ti beljakovini združita, govorimo o glutenu. 

»Ljudje lahko razgradijo gliadin in glutenin, ki sestavljata gluten v pšenici,« je dejal Dolinšek. Sesalci in mnoge druge živali lahko prebavijo beljakovine, ki tvorijo gluten, saj imajo encime za njihovo razgradnjo. »To so populistične, morda kdaj pa kdaj preveč pavšalne ocene, da ljudje ne morejo razgraditi glutena.«

Ob tem je opozoril na nevarnost, ki jo uživanje glutena denimo pomeni za ljudi, alergične na pšenico, ali bolnike s celiakijo. Njihove imunske celice gluten že pred razgradnjo prepoznajo kot škodljivega, zato napadejo lastno telo, je pojasnil. Toda imunske reakcije »nimajo nobene zveze s tem, ali oseba gluten lahko razgradi ali ne«.

Poudaril je, da občutljivosti za gluten ne gre enačiti z nezmožnostjo njegove prebave. Razliko med preobčutljivostjo za gluten in nezmožnostjo njegove prebave je Dolinšek ponazoril s primerom bolnika s celiakijo, ki ima encime za razgradnjo beljakovin, ki tvorijo gluten, vendar njegov imunski sistem sproži imunsko reakcijo na gluten.

Resničnost trditve, da ljudje glutena ne morejo prebaviti, so zanikali tudi na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). To so podprli s povezavo do prispevka na nacionalnem portalu Prehrana.si, namenjenem obveščanju ljudi o prednostih zdrave prehrane in zagotavljanju verodostojnih informacij o njej, ki ga urejata inštitut za nutricionistiko in NIJZ. 

V prispevku med drugim pojasnjujejo, da je gluten za veliko večino ljudi »popolnoma neškodljiv«. Beljakovine v glutenu imajo »precej nizko hranilno vrednost«, zato ta ni nujen del zdrave prehrane, vendar imajo številna polnozrnata žita, ki vsebujejo gluten, veliko vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin, koristnih za zdravje.

Na NIJZ so še pojasnili, da se izraz ꞌantihraniloꞌ, ki so ga navajali v prispevku Planeta lepote, uporablja tudi v znanstveni literaturi in raziskavah, nanaša pa se na »naravno navzoče spojine v živilih, ki lahko motijo vnos ali uporabo hranil v telesu«. 

Poudarili so, da spojine, ki vsebujejo ꞌantihranilaꞌ, niso škodljive oziroma se jim ni treba izogibati, lahko pa njihovo pretirano uživanje povzroči prehranske pomanjkljivosti, kot je pomanjkanje vitaminov, in druge zdravstvene težave.

Španski biokemiki in molekularni biologi so leta 2020 v raziskavi, objavljeni v recenzirani znanstveni reviji International Journal of Molecular Sciences, predstavili analizo 151 vzorcev blata oseb brez celiakije, starih od nič do več kot 25 let. Ugotovili so, da lahko človek prebavi gluten že od rojstva naprej.

O’Bryan je v odgovoru na vprašanje Razkrinkavanja.si o svoji trditvi ponovil, da znanost potrjuje, da »noben človek ne more prebaviti pšenice« in da ta »pri vsakem človeku povzroči vnetje«. Obljubil je, da bo poslal povezave do raziskav, ki to potrjujejo, vendar jih ni.

Portal Planet lepote se na ugotovitve Razkrinkavanja.si še ni odzval. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.

 

SKLEP

Portal Planet lepote je 29. avgusta v članku o ꞌantihranilihꞌ trdil, da glutena »noben človek ne more prebaviti«.

Jernej Dolinšek, strokovnjak za bolezni prebavil, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da ljudje lahko prebavijo beljakovine, ki tvorijo gluten, saj imajo encime za njihovo razgradnjo. Po Dolinškovem mnenju so ocene o popolni nezmožnosti prebave glutena »populistične in preveč pavšalne«.

Poudaril je, da imunske reakcije zaradi uživanja glutena, ki se denimo pojavijo pri ljudeh s celiakijo in tistih, alergičnih na pšenico, niso povezane s sposobnostjo razgradnje glutena.

Po raziskavi o analizi vzorcev blata oseb brez celiakije iz leta 2020 lahko človek od rojstva naprej prebavi gluten.

Resničnost trditve, da ljudje ne morejo prebaviti glutena, so zanikali tudi na nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Trditev, da glutena »noben človek ne more prebaviti«, ne drži.

 

Ne drži

Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.

Vsi tipi razkrinkanih informacij



Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.

Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.