Ne drži, da morajo prosilci za azil zanj zaprositi le v prvi varni sosednji državi
Avtorica: Manca Vertačnik
TRDITEV
»Oseba, ki zaproša za azil, ali je to politično ali na podlagi dogajanja v vojni, ima to pravico storiti v prvi varni sosednji državi, ne pa na drugi strani sveta, tisoče kilometrov stran.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah imajo otroci pravico do zdravstvene pomoči in rehabilitacije. Begunskemu otroku, ki je zaradi kateregakoli razloga brez družine, pa ta pravica ne preneha. Na fotografiji je poškodovana deklica na mejnem prehodu Rafa med Egiptom in Gazo. Foto: Xinhua/STA
Poslanec SDS Andrej Poglajen je 13. novembra na seji odbora za zunanjo politiko trdil, da ima oseba, ki zaproša za azil, pravico vložiti prošnjo v prvi varni sosednji državi in ne v tisti, ki je od prosilčeve države izvora oddaljena več tisoč kilometrov.
Skliceval se je na namestitev desetih hudo poškodovanih palestinskih otrok in mladostnikov na univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča, ki so 13. oktobra prispeli iz Egipta.
Na ministrstvu za notranje zadeve so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so »omenjeni otroci in njihovi spremljevalci v Sloveniji prvič zaprosili za mednarodno zaščito«.
Prav tako so pojasnili, da temeljna načela obravnave prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji ureja zakon o mednarodni zaščiti, ki »ne določa, katera država članica Evropske unije je odgovorna za obravnavo prošnje«.
Katera država je za obravnavo prošnje odgovorna, ureja evropska uredba iz leta 2013. Po tej je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito odgovorna država članica EU, na ozemlju katere prosilec prvič vloži prošnjo, kar pomeni, da so države dolžne obravnavati vsako prošnjo, ki jo prosilec vloži na njihovem ozemlju.
Na ministrstvu so še pojasnili, da so mladoletni prosilci po zakonu o mednarodni zaščiti obravnavani kot »posebej ranljiva skupina, predvsem če prihajajo iz območij, kot je Gaza«. Zanje veljajo posebna postopkovna merila, ki zagotavljajo zaščito njihovih interesov v postopkih mednarodne zaščite in temeljijo na »celovitem razumevanju potreb in pravic mladoletnikov«.
Andreja Poglajna smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Poslanec SDS Andrej Poglajen je 13. novembra na seji odbora za zunanjo politiko trdil, da ima oseba, ki zaproša za azil, pravico vložiti prošnjo v prvi varni sosednji državi in ne v državi, ki je od prosilčeve države izvora oddaljena več tisoč kilometrov. Pri tem se je skliceval na namestitev desetih hudo poškodovanih palestinskih otrok in mladostnikov na URI Soča.
Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da so »omenjeni otroci in njihovi spremljevalci v Sloveniji prvič zaprosili za mednarodno zaščito«.
Opozorili so, da zakon o mednarodni zaščiti »ne določa, katera država članica EU je odgovorna za obravnavo prošnje«, temveč to ureja evropska uredba iz leta 2013. Po tej je za obravnavo prošnje odgovorna država članica EU, na ozemlju katere jo prosilec prvič vloži.
Trditev poslanca Andreja Poglajna, da ima oseba, ki zaproša za azil, to pravico storiti v prvi varni sosednji državi, ne pa na drugi strani sveta, tisoče kilometrov stran, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).