Ne drži, da so homoseksualci že davno enakopravni
Avtor: Nika Gradišek
TRDITEV
»Ne gre več za to, da bi se borili za enakopravnost homoseksualcev, saj so homoseksualci že zdavnaj enakopravni, družba pa že dolgo nič nima proti zakonsko urejenim partnerstvom istospolnih.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Društvo Parada ponosa je v izjavi za javnost po nasilju na letošnji paradi ponosa v Ljubljani poudarilo, da so se udeleženke in udeleženci parade, ki so bili žrtve nasilja, napadov in zastraševanja, pogosto soočali tudi s pasivnostjo policistov, ki so bili nasilju priča. Foto: Bor Slana/STA
Portal Nova24tv.si je 18. septembra, dva dni po paradi ponosa v Mariboru, v prispevku z naslovom »Parade izzivanja incidentov« trdil, da pri paradah ponosa »ne gre več za to, da bi se borili za enakopravnost homoseksualcev, saj so homoseksualci že zdavnaj enakopravni«. Ob tem so trdili še, da družba že dolgo nima nič proti zakonsko urejenim partnerstvom istospolno usmerjenih.
Po mariborski paradi so namreč organizatorji, Mladinski kulturni center Maribor, poročali o nasilju, en pripadnik skupnosti LGBT+ in aktivist pa je bil poškodovan in je moral poiskati pomoč na urgenci. O nasilju nad udeleženci in udeleženkami parade so julija letos poročali tudi organizatorji ljubljanske parade ponosa, kjer je več oseb prijavilo, da so bile žrtve nasilja pred parado in po njej, prav tako so udeležencem kradli mavrične zastave in jih zažigali ter jih obmetavali z jajci.
Profesor sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti Roman Kuhar, nosilec predmetov sociologija spola in spolnosti ter uvod v gejevske in lezbične študije, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je pri govoru o pravicah posameznikov LGBT+ ključna razlika med enakopravnostjo, torej formalno enakostjo pred zakonom, in enakostjo, »ki vključuje družbene, politične, kulturne in podobne dimenzije vključenosti ali izključenosti v družbi, enakih možnosti in podobno«.
Dodal je, da težko govorimo o enakosti, ko so žrtve nasilja vedno ene in iste družbene skupine. »Če bi torej res držalo, da družba ꞌže dolgo nima nič protiꞌ istospolnim partnerstvom, potem se po paradah ne bi dogajali fizični in verbalni napadi.«
Po njegovi oceni je prav nasilje nad pripadniki LGBT+ na paradah potrditev, da so parade ponosa še vedno potrebne. Kuhar je ob tem dodal še, da sam parade ne razume kot zgolj političnega protesta, pač pa tudi kot manifestacijo, organizirano v spomin na vse boje za enakost. Tudi če bi držalo, da so homoseksualci enako obravnavani v družbi, to po njegovem mnenju torej ne bi bil razlog za opustitev parad.
Enakopravnost istospolnih parov od januarja letos
Do leta 2017 je pravice istospolnih parov urejal zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Ta jim je omogočal, da so lahko vstopili v registrirano istospolno partnersko skupnost, ne pa v zakon.
Registrirani istospolni partnerji v nasprotju s poročenimi pari niso imeli pravice do posvojitve otroka, prav tako ne do nadomestnega materinstva. Do posega ustavnega sodišča leta 2009 je zanje veljalo tudi omejeno dedovanje.
Februarja 2017 je začel veljati zakon o partnerski zvezi, ki je pravice istospolnih partnerjev izenačil s pravicami poročenih parov, z izjemo pravice do posvojitve otroka in oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Vse pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz zakonske zveze, so tako pari LGBT+ dobili šele 31. januarja letos, z uveljavitvijo novele družinskega zakonika, ki je institut zakonske zveze odprla tudi za istospolne partnerje.
Tudi po ureditvi istospolnih zakonskih zvez pa so osebe LGBT+ še vedno v neenakopravnem položaju na drugih področjih. Zagovornik načela enakosti je denimo decembra 2021 v posebnem poročilu opozoril na neenakopraven in neenak položaj transspolnih ljudi v Sloveniji, denimo na področju medicinske potrditve spolne identitete in pravnega priznanja spola. Med drugim je nacionalnemu inštitutu za javno zdravje priporočil, naj transspolnosti glede na revizije mednarodne klasifikacije bolezni ne obravnava več kot duševno motnjo.
Osebe LGBT+ še vedno žrtve diskriminacije in nadlegovanja
Raziskava Slovensko javno mnenje iz leta 2022 je pokazala, da se 35,3 odstotka anketirancev ne strinja, da lahko dve ženski v partnerski zvezi prav tako dobro vzgajata otroka kot par moškega in ženske, 43,3 odstotka pa se jih ne strinja, da lahko otroka prav tako dobro vzgajata dva moška v partnerski zvezi.
Raziskovalci v projektu Call It Hate, ki ga je financirala Evropska unija, so avgusta 2018 v raziskavi o osebah LGBT+ v Sloveniji na vzorcu 602 državljanov preučevali stališča do oseb LGBT+ in socialno distanco, ki jo do njih občuti splošna populacija.
V raziskavi se je 80 odstotkov anketirancev strinjalo z izjavo, da naj osebe LGBT+ svobodno živijo, kakorkoli jim ustreza, anketiranci pa so pokazali večjo stopnjo empatije do heteroseksualcev kot do oseb LGBT+.
Raziskovalci so ugotovili, da se je socialna distanca do oseb LGBT+ v Sloveniji v desetletju do leta 2018 zmanjševala, a da so najmanj podpore, razumevanja in empatije anketiranci izražali do transspolnih ljudi.
Raziskava o pravni podinformiranosti skupnosti LGBT in vsakdanjem življenju gejev in lezbijk iz leta 2014 je na vzorcu 1145 članov skupnosti LGBT pokazala, da jih je bilo skoraj 30 odstotkov v času šolanja diskriminiranih ali nadlegovanih zaradi svoje spolne usmerjenosti, 12 odstotkov pa jih je poročalo, da so takšno diskriminacijo izkusili na delovnem mestu.
Nekateri od vprašanih so poročali, da so jih zaradi razkritja spolne usmerjenosti odpustili ali pa so odpoved podali sami zaradi šikaniranja. Za razkritje, torej priznanje, da so del skupnosti LGBT+, na delovnem mestu se je odločilo le 40 odstotkov anketirancev. Raziskovalci so ob tem zapisali, da je mogoče sklepati, da je takšen delež posledica strahu pred diskriminacijo. Polovica anketirancev je zaradi svoje spolne usmerjenosti že doživela psihično, fizično ali spolno nasilje.
Novo24tv.si smo seznanili z našimi ugotovitvami. V odzivu so zapisali, da so homoseksualni pari zakonsko povsem izenačeni s heteroseksualnimi pari in torej enakopravni, niso pa se opredeljevali do dela trditve, da je tako že od »zdavnaj«. Raziskave o položaju oseb LGBT+, na katere se sklicujemo, so zavrnili, češ da preverjajo izkušnje in subjektivne občutke posameznikov in torej predstavljajo ekscese, ne pa stanja v družbi. Svojo trditev, da slovenska družba nima nič proti takšni ureditvi, so podprli z argumentom, da ni protestov ali konkretnih pobud, ki bi zahtevale spremembo trenutne ureditve.
Septembra lani, v tednu pred glasovanjem o spremembah družinskega zakonika, je potekal Shod za zaščito otrok in družin, na katerem je Aleš Primc napovedal referendum, če bi bile spremembe družinskega zakonika v državnem zboru sprejete. Referendum je preprečil državni zbor s sklepom o nedopustnosti referenduma. Primc in Metka Zevnik sta sicer izpodbijala ustavnost tega sklepa, a je ustavno sodišče pritrdilo državnemu zboru.
SKLEP
Nova24tv.si je 18. septembra, dva dni po paradi ponosa v Mariboru, trdila, da pri paradah ne gre več za boj za enakopravnost homoseksualcev, saj so ti že zdavnaj enakopravni.
Zakonske zveze istospolnih parov so s heteroseksualnimi zakonskimi zvezamami po zakonu enakopravne od konca letošnjega januarja.
Trditev, da so homoseksualci že zdavnaj enakopravni, ne drži, saj so istospolni pari enakopravni od januarja letos.
Nova24tv.si je trdila tudi, da družba že dolgo nima nič proti zakonsko urejenemu partnerstvu istospolnih.
V raziskavi iz leta 2018 se 20 odstotkov anketirancev ni strinjalo z izjavo, da naj osebe LGBT svobodno živijo, kakorkoli jim ustreza. V lanski javnomnenjski raziskavi je 35,3 odstotka anketirancev menilo, da lezbični par ne more tako dobro vzgajati otroka kot heteroseksualni, 43,3 odstotka pa jih je enako menilo za gejevske pare.
Trditev, da družba že dolgo nima nič proti zakonsko urejeni partnerski zvezi istospolnih parov, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.