Nekdanja vlada zagotovila evropska sredstva za dolgotrajno oskrbo
Avtor: Matija Štrukelj
Janez Cigler Kralj je bil v mandatu prejšnje vlade minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Foto: Anže Malovrh/STA
Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj se je 18. julija v razpravi o predlogu novega zakona o dolgotrajni oskrbi v oddaji N1 Studio odzval na trditev voditelja Mihe Orešnika, da prejšnja vlada v zakonu ni določila višine prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Med drugim je dejal, da je vlada zagotovila večje financiranje dolgotrajne oskrbe iz evropskih sredstev in iz sredstev demografskega sklada, ki ga je načrtovala. Določila je tudi natančne zneske iz teh virov, je zatrdil.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je državni zbor sprejel decembra 2021, določa, da se ta financira iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, sredstev iz obveznega zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, državnega proračuna, sredstev demografskega sklada, proračunov EU, donacij in drugih virov. Natančnih zneskov iz teh virov zakon ni določal.
Je pa prejšnja vlada v okviru sprememb programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 za dolgotrajno oskrbo zagotovila dodatnih 78 milijonov evrov evropskih sredstev iz programa React EU, ki je bil namenjen odzivu na pandemijo, so za Razkrinkavanje pojasnili na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Spremembe programa je 2. julija 2021 potrdila evropska komisija.
Vlada, v kateri je sodeloval Cigler Kralj, je evropski komisiji predložila tudi načrt za okrevanje in odpornost, na podlagi katerega bi črpala sredstva iz istoimenskega sklada. Za socialno varnost in dolgotrajno oskrbo je do konca leta 2026 na voljo 79 milijonov evrov, od tega 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Prejšnja vlada je poleg tega leta 2020 predlagala zakon o nacionalnem demografskem skladu, na katerega bi prenesli državno premoženje, med drugim iz slovenskega državnega holdinga, kapitalske družbe in družbe za upravljanje terjatev bank. Določal je, da bi vsako leto 10 odstotkov dividend namenili za sofinanciranje oskrbe starejših. O predlogu zakona poslanci niso glasovali.
Kot smo že poročali, je bilo več določil v zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga je državni zbor sprejel v času prejšnje vlade, in pripadajočih pravilnikih neustreznih, je v skupnem odzivu novembra lani opozorilo deset organizacij, med njimi tudi skupnost socialnih zavodov, združenje za dostojno starost Srebrna nit, zveza društev upokojencev ter sindikat zdravstva in socialnega varstva.
Kot so pojasnili, ti niso zagotavljali varne in kakovostne nege, saj so določali premalo časa za izvedbo posameznih storitev oskrbe, pogostost izvajanja teh storitev pa je bila premajhna. Uporabniki bi tako morali nujne storitve doplačevati, s čimer bi zrasli tudi stroški nastanitve v domovih za starejše. Zaradi visokega praga za upravičenost do oskrbe pa po njihovi oceni 40 odstotkov takratnih uporabnikov sploh ne bi bilo več upravičenih do storitev dolgotrajne oskrbe.
Nov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki med drugim predvideva ureditev financiranja z uvedbo prispevka za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, je državni zbor sprejel 21. julija letos.
SKLEP
Poslanec Janez Cigler Kralj je trdil, da so bili zneski virov financiranja dolgotrajne oskrbe iz sredstev EU in demografskega sklada v zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga je državni zbor sprejel med mandatom prejšnje vlade, »zelo natančno določeni«.
Prejšnja vlada je v okviru sprememb programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 za dolgotrajno oskrbo zagotovila dodatnih 78 milijonov evrov evropskih sredstev. V načrtu za okrevanje in odpornost pa je predvidela še 20 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev.
Prav tako je prejšnja vlada predlagala zakon o nacionalnem demografskem skladu, ki je predvideval letno sofinanciranje oskrbe starejših v višini 10 odstotkov dividend. Državni zbor o zakonu ni glasoval.
Trditev Ciglerja Kralja, ki se nanaša na točno določene zneske sredstev iz demografskega sklada in evropskih programov, drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Drži
Objava, ki drži. Trditev je podprta s podatki iz zanesljivih virov, v ustreznem kontekstu in ni predstavljena zavajajoče.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.