Ni dokazov o opustitvi zgodnjega zdravljenja covida
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Da je bilo opuščeno, celo onemogočeno zgodnje zdravljenje kovidne bolezni.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v Sloveniji od marca 2020 do 12. aprila letos potrjenih več kot 1,34 milijona okužb s covidom-19. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Skupina Odgovoren za zdravje, ki deluje v okviru društva za zaščito človeka in njegovih pravic Slovenije, je 28. marca na facebooku objavila zahtevo za analizo zdravstvenega stanja, strokovne ocene cepljenja in drugih epidemioloških ukrepov. V zahtevi so med drugim trdili, »da je bilo opuščeno, celo onemogočeno zgodnje zdravljenje kovidne bolezni«. Kdo naj bi ga opustil oziroma onemogočil, niso opredelili.
Dodali so, da bi »glede na raziskave in klinične prakse iz tujine lahko s pravočasnim zdravljenjem preprečili od 60 do 80 odstotkov vseh težjih potekov bolezni, hospitalizacij in smrti«. Katere raziskave in prakse so to, niso navedli. Prav tako niso opredelili, kaj je »zgodnje zdravljenje kovidne bolezni«.
Infektologinja Nina Grasselli Kmet z UKC Ljubljana je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da se zgodnje zdravljenje covida-19, če oboleli pravočasno obišče zdravnika, začne izvajati pet dni po nastopu prvih znakov, pri tistih z večjim tveganjem za težji potek bolezni pa še prej.
Dodala je, da je bil med pandemijo postopek zgodnjega zdravljenja covida-19 odvisen od vrste seva bolezni in stopnje ogroženosti bolnika, infekcijska stroka pa je ves čas pandemije izdajala priporočila. S tem, da bi v Sloveniji zgodnje zdravljenje covida-19 opustili oziroma celo onemogočili, ni seznanjena.
Po priporočilih posvetovalne skupine za spremljanje covida-19 iz julija lani je bil v primeru pozitivnega testa za covid-19 pomemben posvet z zdravnikom »zaradi možne uvedbe zdravljenja, ki v zgodnjih fazah bolezni učinkovito preprečuje pojav težjega poteka bolezni«.
Strokovnjaki s področja farmacije so septembra 2020 v zborniku o preventivi, diagnostiki in terapiji covida-19 pojasnili, da je zdravljenje bolnikov s covidom-19 odvisno od poteka bolezni. Pri tem se standardna oskrba ne razlikuje od zdravljenja drugih okužb dihal.
Kot smo poročali junija, je javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) za zgodnje zdravljenje covida-19 v primeru velikega tveganja za hospitalizacijo leta 2021 začela priporočati zdravila casirivimab-imdevimab, remdesivir in molnupiravir.
Na ministrstvu za zdravje in zdravniški zbornici niso neposredno odgovorili na vprašanje, ali smo v Sloveniji zgodnje zdravljenje covida-19 kdaj opustili oziroma onemogočili, posredovali so le povezave do štirih strokovnih prispevkov o zdravljenju in cepivih proti covidu-19.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da so se med pandemijo covida-19 »podobno kot v drugih evropskih državah tudi v Sloveniji izvajali številni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb«. NIJZ je februarja lani v navodilih okuženim osebam v izolaciji v primeru poslabšanja bolezni svetoval, naj se po telefonu posvetujejo s svojim izbranim zdravnikom.
Skupina Odgovoren za zdravje je v pozivu še trdila, da prehranska dopolnila, denimo vitamina D3 in C v večjih količinah ter cink, kvercetin, omega 3 in melatonin, znatno zmanjšajo tveganje za težji potek covida-19. In še, da so cepiva proti covidu-19 dobila pogojno dovoljenje za promet z zdravilom, ker tedaj na trgu ni bilo drugih učinkovitih in varnih zdravil.
Profesorji na ljubljanski fakulteti za farmacijo so leta 2020 v strokovnem članku, objavljenem v strokovnem glasilu slovenske farmacije, ugotavljali, da jemanje prehranskih dopolnil, kot so vitamina C in D ter cinkova sol, ne preprečuje in ne zdravi okužbe s covidom-19.
Na NIJZ so pojasnili, da evropska agencija za zdravila v izrednih razmerah, denimo med pandemijo, lahko izda pogojno dovoljenje za promet s cepivom ali zdravili, in sicer takoj ko ima o njih dovolj podatkov, zlasti glede varnosti in učinkovitosti cepiva oziroma zdravila.
JAZMP je 12. januarja letos v odgovorih na vprašanja o cepivih in zdravilih pojasnila, da mora razvijalec cepiva za pridobitev dovoljenja za uporabo cepiva v EU opraviti preizkuse in predložiti ustrezno dokumentacijo. Razvijalci cepiv zbrane podatke predstavijo agenciji, ta jih oceni, nato pa uporabo cepiva odobri ali zavrne.
V skupini Odgovoren za zdravje med drugim sodelujeta ginekologinja Sabina Senčar in psihiatrinja Biserka Ilin. Senčarjevo je lani na predsedniških volitvah podprla stranka Resni.ca, ki med drugim zagovarja sodno preiskavo »korona krize«.
Tako Senčarjeva kot Ilinova sta 20. februarja letos gostovali v oddaji Arena na TV Slovenija, ki je osupnila zdravniško zbornico. V sporočilu za javnost so menili, da je izbor gostov, ki nasprotujejo znanstveno podprtim ugotovitvam, neodgovoren.
Skupino Odgovoren za zdravje smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Skupina Odgovoren za zdravje pri društvu za zaščito človeka in njegovih pravic Slovenije je v zahtevi za analizo zdravstvenega stanja zatrdila, da »je bilo opuščeno, celo onemogočeno zgodnje zdravljenje kovidne bolezni«. Kdo naj bi ga opustil oziroma onemogočil, niso pojasnili.
Infektologinja Nina Grasselli Kmet je dejala, da s tem, da bi bilo zgodnje zdravljenje covida-19 opuščeno, celo onemogočeno, ni seznanjena.
Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je leta 2021 za zgodnje zdravljenje covida-19 v primeru velikega tveganja za hospitalizacijo začela priporočati zdravila casirivimab-imdevimab, remdesivir in molnupiravir.
Trditev skupine Odgovoren za zdravje, »da je bilo opuščeno, celo onemogočeno zgodnje zdravljenje kovidne bolezni«, je neutemeljena, saj ni podprta z verodostojnimi podatki.
DOPOLNITEV, 25. 4. 2023:
Po objavi prispevka smo od skupine Odgovoren za zdravje prejeli šeststranski odziv na naše ugotovitve. Med drugim so pojasnili, da »s tem, da je bilo zgodnje zdravljenje covida-19 opuščeno in celo onemogočeno, mislimo predvsem na zdravljenje splošne populacije in splošna priporočila za ravnanje v primeru covida-19«. Po oceni skupine je bilo zgodnje zdravljenje covida-19 omogočeno izključno za bolnike, katerih osebni zdravnik je ocenil, da imajo tveganje za hujši potek bolezni in hospitalizacijo.
Vztrajajo pri stališču, da je bilo zgodnje zdravljenje na primarni ravni za celotno populacijo opuščeno oziroma nikoli ni bilo dostopno, saj da so splošni populaciji za preprečevanje hujšega poteka bolezni in hospitalizacije priporočali le cepljenje. Dodali so tudi anonimna pričevanja o neodzivnosti nekaterih zdravnikov ter disciplinskih ukrepih zdravniške zbornice Slovenije proti zdravnikom, ki so na lastno odgovornost predpisovali zdravljenje covida-19 z ivermektinom.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.