Nova volilna zakonodaja (očitno) naslednje leto
Avtorica: Katarina Bulatović
Stranke bodo dogovor o volilni zakonodaji prihodnje leto morale doseči, je dejal minister za javno upravo Rudi Medved. Foto: Bor Slana/STA
»Sem velik optimist. Mislim, da lahko letos zadostimo zahtevam odločbe ustavnega sodišča,« je maja za Odmeve izjavil minister za javno upravo Rudi Medved. Napovedal je, da lahko do konca leta spremenijo volilne okraje.
Izjavo smo maja pri Razkrinkavanju.si ocenili kot neutemeljeno. Sprememba volilne zakonodaje je bila namreč videti tehnično izvedljiva, vendar glede na politično situacijo najbrž nerealna. Izkazalo se je, da to drži.
Ustavno sodišče je decembra lani ugotovilo, da je del volilne zakonodaje neustaven. Ocenili so, da so razlike v številu volivcev v volilnih okrajih prevelike, in naložili državnemu zboru, da zakonodajo spremeni do konca leta 2020.
Kot smo že pisali, je, denimo, volilni okraj Grosuplje z 32.000 volivci od volilnega okraja Hrastnik, ki ima 8000 volivcev, štirikrat manjši. Zaradi teh razlik so bili v državni zbor izvoljeni poslanci, ki so največji delež glasov dosegli v manjšem volilnem okraju.
»Krivi« so interesi strank
Prvi predlog zakonskih sprememb, ki so jih pripravili na ministrstvu za javno upravo, predvideva preoblikovanje volilnih okrajev z enakim številom volivcev, za kar vlada potrebuje navadno večino 46 poslanskih glasov.
Drugi predlog predvideva uvedbo relativnega prednostnega glasu za posameznega kandidata na volitvah in odpravo volilnih okrajev. Za to spremembo bi morala glasovati absolutna večina oziroma 60 poslancev.
»Napovedal sem, da bomo do konca letošnjega leta pripravili zakonske podlage za uresničitev odločbe. To smo storili,« je za Razkrinkavanje.si dejal minister Rudi Medved. Na vprašanje, zakaj sprememb niso realizirali, za kar je maja ocenil, da je mogoče, pa je dejal: »Devet parlamentarnih strank pomeni prav toliko različnih interesov, zato je poenotenje izredno težko doseči. Če upoštevamo to, smo zelo napredovali že s tem, da sta se izčistila dva koncepta.«
Zakonski predlog z relativnim prednostnim glasom in odpravo volilnih okrajev je po ministrovih besedah za zdaj načelno podprlo več strank kot spremembo okrajev. Zanj bi glasovalo sedem od devetih parlamentarnih strank (LMŠ, SMC, SD, Sab, Levica, NSi in SNS).
To pomeni, da ima ta predlog, poleg glasov poslancev dveh manjšin, teoretično dovolj podpore, torej 60 glasov.
Podporo predlogu bo januarja pri vodjih parlamentarnih strank znova preveril predsednik države Borut Pahor, so sporočili iz urada predsednika republike.
Za to, da sprememb volilne zakonodaje ni, so najbolj odgovorne parlamentarne stranke, je za Razkrinkavanje.si ocenil predsednik državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko. »Niso zmogle, tako kot posamezni poslanci ne, postaviti interesa volivcev pred ozke strankarske oziroma lastne interese,« je dejal Vučko.
»Stranke bodo dogovor o spremembah zakonodaje morale doseči prihodnje leto,« meni minister Medved. Legitimnost naslednjih volitev je v nasprotnem primeru po njegovem pod velikim vprašajem, kar pa bi pomenilo »politično krizo neslutenih razsežnosti«.
Trditev, ki jo je maja izrekel minister Rudi Medved, da je sprememba volilnih okrajev izvedljiva do konca leta, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.